Zapisnik 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Predsednik je pričel 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 15. in zaključila ob 15.44 uri.

Opravičili so se:

• mag. Dušan Črnigoj,
• Vincenc Otoničar,
• Reven Rastislav Jože
• Jan dr. Zoltan.

Ostali odsotni:

• Drago Bahun,
• Toni Dragar,
• Bojan Papič.

Na sejo je bila vabljena:

• gospa Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo

Seje so se udeležili:

• dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
• dr. József Györkös, državi sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
• dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 19. 6. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1E)

Glede na to, da ni bilo predloga za umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1E)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Državni zbor je zakon sprejel na 7. seji v četrtek, 16. junija 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Jože Slivšek) so prejeli s sklicem in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Jože Slivšek je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za državno ureditev Jože Slivšek je podal stališče komisije.

Predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. József Györkös, državi sekretar, je podal obrazložitev.

V razpravi so sodelovali prof. dr. Jože Mencinger, Mihael Jenčič, Darko Fras, dr. Andrej Rus, Darko Fras (replika).

Predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. József Györkös, državi sekretar, je odgovoril na dileme, ki so se pojavile v razpravi.

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 11. izredni seji 23. 6. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 7. redni seji 16. 6. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi.

Obrazložitev:

Zakon na novo ureja delovna področja nekaterih ministrstev tako, da opredeljuje naloge, za katera so pristojna posamezna ministrstva.

Novela zakona je kot bistvene vsebinske spremembe zakona uvedla prenos področja učinkovite rabe energije iz Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za gospodarstvo, prenos področja elektronskih komunikacij in pošte iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, določa se razmejitev na področju varnosti hrane in živil med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zdravje. Na novo se določajo nekatere pristojnosti, ki do sedaj niso bile urejene z zakonom, jih pa ministrstva dejansko že izvajajo (gre za določitev pristojnosti Ministrstva za javno upravo na področju sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja celotnega javnega sektorja ter določitev resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje na področju alternativnega reševanja sporov), jasneje se opredeljuje delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve, ponovno se uvaja omejen obseg vrst predpisov ministra, in sicer pravilnike, odredbe in navodila, ter določa pogoje za njihovo izdajo, s čimer se zagotavlja večja preglednost pravnega reda.

Najbolj sporna vsebina ZDU-1E je prenos področja elektronskih komunikacija in pošte iz  Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V času sprejemanja ZDU-1E je predlagatelj zakona opozoril na to, da je organizacijska in kadrovska struktura obstoječih direktoratov, Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Direktorata za elektronske komunikacije na Ministrstvu za gospodarstvo pomanjkljiva, da so nejasno določena razmerja, naloge in pristojnosti med direktoratoma, kar ovira določitev razmerja strateških in operativnih dejavnosti. Takšni obrazložitvi nasprotujemo. Državni svet meni, da je potrebno strogo ločevati med gospodarskimi dejavnostmi na področju elektronske komunikacije in pošte ter tehnološkim razvojem na tem področju s spodbujanjem širitve informacijskih tehnologij.

Elektronske komunikacije in pošta sodijo v splošne gospodarske dejavnosti, za katere se lahko v interesih in strateških usmeritvah dimenzija dobičkonosnega trženja storitev bistveno razlikuje od smernic razvoja odprte, napredne ter do uporabnika prijazne in dostopne informacijske družbe. Po mnenju Državnega sveta je bolj smiselno, da se omenjeni dejavnosti ohrani v okviru ministrstva, pristojno za gospodarstvo in da se ne prenese na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Državni svet ugotavlja, da bo prenos gospodarske dimenzije na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preveč obremenil razvoj in uvajanje novih tehnoloških rešitev in inovacij. Državni svet ocenjuje, da je primernejša ureditev, po kateri se bo lahko dimenzija tehnološkega razvoja razvijala neobremenjeno in avtonomno pod okriljem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, gospodarsko dimenzijo pa bo še naprej usmerjalo in usklajevalo Ministrstvo za gospodarstvo.

Predlagatelj zakona v obrazložitvi navaja, da so cilji zakona predvsem racionalizacija in transparentnost delovnih področij posameznih ministrstev, zmanjšanje stroškov ter uporabnikom prijaznejše delovanje državnih organov. Državni svet ugotavlja, da so dejanski cilji ravno obratni, saj bo v primeru uveljavitve zakona prišlo do povečanja stroškov, zmanjšanja preglednosti delovanja ministrstev in za uporabnike manj prijaznega delovanja državnih organov, ki bo omogočalo klientelizem.

Poleg tega proti prenosu področju izpod okrilja gospodarskega pod okrilje visokošolskega ministrstva govori tudi primerjava ureditev o umestitvi poštnih in telekomunikacijskih operaterjev v večini držav EU, kjer je moč najti precej primerov, ko je dejavnost pošte in elektronskih komunikacij umeščena pod ministrstvo za transport, pod ministrstvo za gospodarstvo, ali pa pod posebno ministrstvo za pošte in telekomunikacije. Države s takšno ureditvijo so: Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Poleg teh držav, podobno ureditev najdemo tudi drugod po Evropi, na primer v Albaniji, Hrvaški, Islandiji, Makedoniji, Norveški in Švici. Po mnenju Državnega sveta ni razloga, da bi od te ustaljene evropske prakse odstopali.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jože Slivšek.

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje