Mnenje k Poročilu o delu Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za leto 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji 6. 7. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o delu Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za leto 2010

Državni svet se je seznanil s Poročilom o delu Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za leto 2010.

Državni svet poudarja pomen in vlogo Državnega pravobranilstva kot zastopnika Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z zakonom, pred sodišči in upravnimi organi, saj njegovo delovanje  ne vključuje le vodenja postopkov, ampak tudi vključevanje v postopke alternativnega reševanja sporov in svetovanja ter opozarjanje na morebitne ustreznejše rešitve ter na neustrezno prakso pravnega odločanja, iz katerega izvirajo spori. 

Poročilo o delu Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za leto 2010 odlikujejo številne aktivnosti, ki so znotraj le-tega strukturirane, vsebinsko obrazložene in podatki, ponazorjeni v tabelah.

Državni svet poudarja, da določbe 14. člena Zakona o državnem pravobranilstvu določajo, da „kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Državno pravobranilstvo mora čim prej, najkasneje pa v 30 dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o stališču do njegovega predloga.“ Postopki potekajo tekoče, zato bi kazalo v večji meri uporabiti možnosti rešitve pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

Državno pravobranilstvo je tudi zastopnik in varuh javnega interesa in varuh državnega premoženja kot enega od konstitutivnih elementov države ter lastninsko-pravnih interesov Republike Slovenije. V nekaterih postopkih je vezan na usmeritvena navodila. Praksa kaže, da usmeritvena navodila niso vedno v sozvočju z javnim interesom. V tem smislu bi kazalo okrepiti samostojnost in delovanje Državnega pravobranilstva v javnem interesu.

Številni predpisi, zlasti tudi Zakon o pravdnem postopku, poverjajo varovanje javnega interesa v civilnih zadevah državnim tožilstvom. Ker je osnovna naloga in pristojnost državnih tožilstev kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj, predstavlja taka ureditev navezovanja javnega interesa v civilnih zadevah anahronizem, ki ima svoj izvor v sistemski ureditvi iz prejšnje države. Različne države poznajo različno ureditev glede uveljavljanja javnega interesa. Kazalo bi razmisliti, da se pristojnosti civilne narave prenesejo na Državno pravobranilstvo. Funkcija varovanja javnega interesa bi bila okrepljena s civilnim javnim interesom.

Državni svet podpira prizadevanja Državnega pravobranilstva RS v smeri zagotavljanja optimalnih delovnih pogojev za strokovno in profesionalno delo, tako da bodo tudi v prihodnje obsežne naloge opravljene.

     * * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.