Zapisnik 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 10. decembra 2003.

Seja se je pričela ob 12,15 uri in se zaključila ob 15,15 uri.

Podpredsednik je pričel 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Ker je bila po sklicu 14. seje za 10. december 2003 sklicana 15. seja za odločitev o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma za v torek 2. decembra, se prvotno sklicana 14. seja državnega sveta preštevilči v 15. sejo, le ta pa v 14. sejo.

Opravičili so se:
- Jožef Jeraj
- mag. Stojan Binder
- prof.dr. Janvit Golob
- prof.dr. Jože Mencinger
- mag. Jožko Čuk
- Marta Turk

- - -

Seje se je udeležil:
- Simon Vrhunec, državni sekretar, Ministrstvo za zdravje,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 26.11.2003 so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
3. Bela knjiga - zdravstvena reforma
4. Predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije
5. Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije

UMIK

Skladno s predlogom kolegija predsednika državnega sveta, z dne 8.12.2003 je podpredsednik predlagal, da se točka

- Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije

umakne iz dnevnega reda seje in se jo uvrsti na prihodnjo sejo.

Predlagan umik je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Podpredsednik je na predlog državnega svetnika Dora Hvalice predlagal, da se dnevni red seje razširi z

- pobudo za ustavno presojo zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (ZIOdIUS246/02, EPA 956-III).

Na klop so državni svetniki prejeli mnenje Mandatno imunitetne komisije in mnenje pomočnice sekretarja za pravno področje mag. Suzane Vičič.

Obrazložitev je podal predlagatelj pobude Doro Hvalica.

Mnenje Mandatno-imunitetne komisije je podala predsednica, Petra Kersnič.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Jože Ilc, Darko Fras in Marjan Maučec.

Obrazložitev je podal sekretar državnega sveta, Primož Hainz.

Predlagana razširitev ni bila sprejeta (29 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 10 jih je glasovalo za, 19 jih je glasovalo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

DNEVNI RED:
Na klop so državni svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

1. Odobritev zapisnika 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
3. Bela knjiga - zdravstvena reforma
4. Predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije

Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 30, jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki prejeli s sklicem 26.11.2003.

Podpredsednik je ugotovil, da ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 13. seje glasujejo.

Zapisnik 13. seje je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

- Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki prejeli na klop.

Zapisnik 14. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko po elektronski pošti dne 8.12.2003 so državni svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Dora Hvalice za ustavno presojo zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (ZIOdIUS246/02, EPA 956-III).

Na klop so mnenje Mandatno imunitetne komisije in mnenje pomočnice sekretarja za pravno področje mag. Suzane Vičič.

Podpredsednik je ugotovil, da ni pogojev za uvrstitev pobude na dnevni red današnje seje in pojasnil, da bo pobuda uvrščena, takoj ko bodo zato dani pogoji.

- - -

Na klop so državni svetniki prejeli pobudo Komisije za lokalno samoupravi in regionalni razvoj Vladi RS naj pri končnem izračunu finančne izravnave za leto 2004 in kalkulativni oceni prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne upošteva omejitve, ki je bila občinam naložena z 218. členom ZGO-1, na podlagi katerega občine ne morejo več odmerjati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik, Darko Fras.

Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji, dne 10. 12. 2003, ob obravnavi pobude Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se pri končnem izračunu finančne izravnave za leto 2004 upoštevajo tudi prihodki občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture, na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in predlaga Vladi Republike Slovenije, da jo prouči in nanjo odgovori. Vlada Republike Slovenije naj pri končnem izračunu finančne izravnave za leto 2004 in kalkulativni oceni prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upošteva omejitev, ki je bila občinam naložena z 218. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), na podlagi katerega občine ne morejo več odmerjati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture. O b r a z l o ž i t e v: Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije dne 27. 11. 2003 sprejela izračun primerne porabe in zneskov finančne izravnave za leti 2004 in 2005. Ob tem opozarja, da občine predhodno niso imele možnosti posredovati pripomb na oceno lastnih prihodkov za leto 2004. Državni svet tudi ugotavlja, da je ocena kalkulativnih prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 narejena na podlagi metodologije iz preteklih let, vendar ima sprejeti izračun primerne porabe in zneskov finančne izravnave za leto 2004 za nekatere občine negativne posledice, ker so pri oceni prihodkov iz naslova nadomestila uporabe stavbnega zemljišča upoštevale tudi objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere se v skladu z 218. členom Zakona o graditvi objektov nič več ne plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Državni svet ocenjuje, da gre za občine z nizkim proračunom, kjer so sredstva iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture (področje telekomunikacij, energetike) najpomembnejši finančni vir in velikega pomena za nadaljnji razvoj. Zato državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije pri končnem izračunu finančne izravnave za leto 2004 in kalkulativni oceni prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upošteva omejitev, ki je bila občinam naložena z 218. členom ZGO-1, na podlagi katerega občine ne morejo več odmerjati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 5.12.2003 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi s trošarino na biodizelsko gorivo.

- - -

S pošiljko dne 25.11.2003 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega v zvezi z višino plačila upravne takse za lokacijsko informacijo.

- - -

S pošiljko dne 19.11.2003 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državne svetnice Marije Perkovič v zvezi z razmerami v Domu starejših občanov v Medvodah.

- - -

S pošiljko dne 19.11.2003 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede plačila RTV prispevka.
- - -

Dne 12.11.2003 je bila poslana urgenca Ministrstvu za finance za odgovor na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z informacijskim sistemom Sigma v NLB d.d. .

Na klop so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance, ki smo ga prejeli v torek 9.12.2003.

- - -

Dne 12.11.2003 je bila poslana urgenca Ministrstvu za okolje, prostor in energijo za odgovor na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z finančno konstrukcijo v primeru obnove ob naravnih nesrečah.

- - -

Vprašanja, na katera v določenem roku še vedno ni bilo prejetih odgovorov, so bila ponovno posredovali pristojnim naslovnikom, da podajo svoje odgovore.

K 3. točki dnevnega reda :
- Bela knjiga - zdravstvena reforma

Državni svet je na 11. seji dne 15.10.2003 opravil prvo fazo razprave o Beli knjigi, kjer so se državne svetnice in državni svetniki dogovorili, da bo vse pripombe zbrala Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti, se do njih opredelila in svoje mnenje poslala Državnemu svetu v seznanitev in sprejem.

Poročilo Komisije za družbene dejavnosti so državni svetniki prejeli s pošiljko dne 5.12.2003.

Poročilo komisije so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog mnenja.

Stališča Komisije za družbene dejavnosti je podala Petra Kersnič.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je prav tako podala Petra Kersnič.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal mag. Dušan Semolič.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar na ministrstvu za zdravje, Simon Vrhunec.

Razpravljala sta mag. Zlatko Jenko in Anton Kampuš.

Proceduralno pripombo je podal dr. Zoltan Jan.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji, dne 10. 12. 2003, ob obravnavi Bele knjige - zdravstvene reforme, sprejel naslednje M N E N J E k Beli knjigi - zdravstveni reformi Državni svet Republike Slovenije soglaša, da mora biti reforma sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji pripravljena in izvedena z najširšim družbenim konsenzom med stroko, politiko in uporabniki ter ob upoštevanju stališč Ekonomsko-socialnega sveta. Na podlagi pripomb in novih izračunov bi bilo treba pripraviti nov, precizen, jasen, konkreten dokument z vsemi potrebnimi elementi: realna in argumentirana analiza, konkretni in jasni cilji ter akcijski načrti za izvedbo. Državni svet ugotavlja, da pri pripravi osnutka zdravstvene reforme Ministrstvo za zdravje ni pritegnilo temeljnih nosilcev zdravstvenega varstva v Sloveniji (Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene nege, Farmacevtske zbornice, Zbornice laboratorijske medicine, Zbornice radioloških inženirjev Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, združenja ekonomistov, sociologov, predstavnikov uporabnikov, obeh univerz in drugih), ki so pravi partnerji pri kreiranju politike in bodo glavni nosilci pri implementaciji ciljev reforme. Državni svet tudi ugotavlja, da smo z uvedbo prostovoljnega zavarovanja leta 1992 uspeli premostiti veliko finančno vrzel, kar je pomenilo solidno delovanje sistema v vsem desetletju, za razliko od drugih tranzicijskih držav, ki so na zdravstvenem področju zapadle v globoko krizo. Zato državni svet poudarja, da ob združevanju obveznega in prostovoljnega zavarovanja ne bi smeli krčiti sedanjega obsega pravic. Ob tem bi bilo potrebno zakonsko določiti prispevne osnove za posamezne skupine zavezancev za plačevanje prispevkov, kar je tesno povezano s solidarnostjo in pravičnostjo. Državnemu svetu se ne zdi pravično, da bi novi zdravstveni prispevek plačevali zgolj zavarovanci in torej predvsem delavci. V skladu z mednarodnimi standardi mora biti obremenitev s prispevki med zavarovanci in njihovimi delodajalci uravnotežena. Bela knjiga mora opredeliti tudi zavezanca za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za tiste kategorije državljanov, ki doslej niso bili vključeni vanj, pa bodo po reformi. V obvezno zdravstveno zavarovanje pa naj bodo poleg državljanov vključeni tudi tujci z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji. Osnutek Bele knjige določa, da naj bi o svežnju pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja odločal Zdravstveni svet in pri tem upošteval strokovne podlage Ministrstva za zdravje. Komisija predlaga, da naj imajo po reformi socialni partnerji kot zastopniki interesov resničnih plačnikov sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja odločilen glas pri določanju svežnja pravic. Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Vlada Republike Slovenije v skladu s socialnim sporazumom pridobiti soglasje socialnih partnerjev za izločitev iz svežnja pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja vsake posamične dosedanje pravice in da Bela knjiga jasno opredeli, da bodo v sveženj vključene tudi zobozdravstvene storitve za odrasle in zlasti za mladino, tehnični pripomočki ter zdravljenje v tujini, kadar izjemoma ustreznega zdravljenja ni mogoče zagotoviti v Sloveniji. Obvezno zdravstveno zavarovanje mora na primarni ravni zlasti otroku in mladostniku zagotoviti storitve specialista pediatra in specialista šolske medicine. Državnemu svetu se zastavlja vprašanje, kako bo urejena likvidacija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in kako bodo članom in zavarovancem vseh zdravstvenih zavarovalnic, ki so ga tržile, vrnjena vplačana sredstva. Premije za prostovoljno dopolnilno zavarovanje so namreč plačevali zavarovanci iz svojih neto plač oz. pokojnin, zato se teh sredstev ne bi smelo uporabiti za pokrivanje izgube obveznega zdravstvenega zavarovanja. Državni svet ocenjuje, da je osrednje vprašanje in težava zdravstvenega varstva Slovenije njegova finančna podlaga (primanjkljaji v zavarovanju, zdravstvenih zavodih), zato bi pri zdravstveni reformi morali začeti z ukrepi in spreminjanjem stanja in odnosov, kar bi pomenilo racionalizacijo in obvladovanje izdatkov na makro in mikro ravni. Samo s spremembami v zavarovanju ne bomo rešili nakopičenih problemov v obveznem zdravstvenem zavarovanju (obvezne osnove, redno plačevanje, absentizem, ohranjanje avtonomije obveznega zdravstvenega zavarovanja). Osnutek zdravstvene reforme ne navaja kako bomo zagotovili vire za vse pravice in na kakšen način bodo sanirane izgube ob dejstvu, da BDP ne dosega predvidene rasti 3,8 %, pač pa le 2,1 %. V Beli knjigi bi morali konkretno predstaviti aktivnosti na področju obvladovanja stroškov zdravstvenega varstva in predvideti ukrepe, na podlagi katerih se bodo zmanjšale obremenitve zdravstvene blagajne, zmanjšala finančna nedisciplina in povečala učinkovitost pri pobiranju prispevkov. Državni svet predlaga, da v skladu s socialnim sporazumom sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje ostanejo avtonomna kot poseben del javnih financ ter da je zagotovljena vloga socialnih partnerjev in uporabnikov pri upravljanju s temi sredstvi tako, da se ne bodo prelivala v zasebni kapital, kjer se ustvarjajo veliki dobički. Bela knjiga naj tudi jasno opredeli pooblastila ZZZS pri sklepanju letnih dogovorov o programu zdravstvenih storitev za obvezno zdravstveno zavarovanje, pri določanju prioritet oziroma čakalnih dob in pri vodenju nacionalnih list čakajočih na drage zdravstvene storitve. Državni svet se zavzema za učinkovit zavarovalniški, strokovni in upravni nadzor zdravstva glede kakovosti in količine pogodbeno dogovorjenih zdravstvenih storitev. Sankcionirati je treba neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Državni svet podpira usmeritve Bele knjige za zaščito pravic bolnikov in za zadovoljivo kakovost zdravstvenih storitev ter odgovornost zdravstva za ustrezne izide zdravljenja. Predstavništvo interesov pacientov mora biti sistemsko urejeno. Državni svet podpira kriterije za plačilo zdravstvenih storitev, ki spodbujajo višjo kakovost zdravstvenega varstva za bolnika in racionalno uporabo razpoložljivih sredstev ter načelo, da bo denar sledil bolniku in tako zagotavljal razporejanje razpoložljivih sredstev v skladu s potrebami bolnika in ne izvajalca. Bela knjiga naj jasno opredeli, kakšna bo javna zdravstvena mreža po reformi. V skladu s socialnim sporazumom je potrebno tudi jasno opredeliti vlogo zdravstvenih domov po reformi. Bela knjiga naj določi kriterije za podeljevanje koncesij. Zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva naj se z občin prenese na državo. Bela knjiga mora opredeliti, da bo država z zakonom uvedla izravnalne sheme, ki bodo izenačile razlike v stroških zavarovalnic nadstandardnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki bodo posledica različne starostne in bolezenske strukture zavarovancev. Državni svet predlaga, da se po reformi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje tudi od podjemnih pogodb, ne pa tudi avtorskih pogodb. Del davka na dobiček naj se nameni za zdravstveno varstvo. S prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje pa se naj obremeni tudi finančne transakcije, v katerih se povečuje vrednost kapitala (realnejša obremenitev najbogatejšega dela prebivalstva). Bela knjiga naj opredeli, kolikšen bo prispevek za novo obvezno zavarovanje za zdravljenje in nego na domu. Opredeliti pa mora tudi, kaj bo s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v okviru invalidskega zavarovanja, ki krije stroške oseb, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Trenutno ta znesek dobiva 24.804 ljudi v treh višinah 78.696 SIT, 55.087 SIT in 27.543 SIT. Vsebinsko gre namreč za podobni zavarovanji. Državni svet nasprotuje sistemu referenčnih zdravil, ki ga po reformi predlaga Bela knjiga, saj se pomembno razlikuje od sistema referenčnih zdravil, ki ga bo od novembra 2003 uvedel ZZZS. Pravila ZZZS namreč določajo, da bolniku ne bo potrebno doplačati razlike v ceni generičnega zdravila, če zdravnik v utemeljenih primerih ne dovoli zamenjave generičnega zdravila za referenčnega. V Beli knjigi pa se nasprotno predvideva doplačila tudi v takih primerih. Državni svet nasprotuje predlagani uvedbi vzporednega nadstandardnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi zavarovancem omogočilo krajše čakalne dobe od tistih v obveznem zavarovanju. Tovrstno nadstandardno zavarovanje bi namreč povzročilo daljše čakalne dobe v obveznem zdravstvenem zavarovanju tistih, ki si nadstandardnega zavarovanja ne bi mogli privoščiti. Cilj reforme naj bo enaka dostopnost za vse. Reforma zdravstva se bo dotaknila vseh zaposlenih v sistemu zdravstva. Skupina izvajalcev zdravstvene nege je najštevilnejša in bo levji delež reforme bremenil prav medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike, zato je pomembno, da je dejavnost zdravstvene nege tudi zakonsko urejena, kar mora nakazati "bela knjiga". Opredeliti je potrebno tako stroko zdravstvene nege kot tudi stroko babiške nege. V točki 3. 2. 2. osnutka zdravstvene reforme je prikazana primerjava števila medicinskih sester v državah EU in Sloveniji, vendar je potrebno poudariti, da so v tej številki poleg medicinskih sester zajeti tudi zdravstveni tehniki. Zato ugotovitve, ki so na tej podlagi izpeljane v osnutku zdravstvene reforme niso realne. Konkretna primerjava bi morala pokazati realno stanje in upoštevati izključno število medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov), kar je potrebno uskladiti s poglavjem "Predvidene zaposlitve zdravstvenih kadrov" (točka 2.1.4) ter normative zaposlovanja približati evropskim standardom. V sistemu zdravstva je potrebno jasneje opredeliti področje dejavnosti fizioterapije, pediatrije in delovne terapije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti. Osnutek zdravstvene reforme mora opredeliti tudi dejavnosti diagnostičnih laboratorijev in to vsaj iz naslednjih vidikov: z vidika zagotavljanja kvalitete v zdravstvu, z vidika racionalne organizacije in zmanjševanja stroškov, z vidika nadzora stroškov in izvedbe plačevanja laboratorijskih storitev. Dejavnost nege na domu je potrebno precizneje definirati, opredeliti nosilce in oblikovati skupne teame zdravstvenih in socialnih delavcev, ki bodo zagotavljali zdravljenje in nego na domu.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije

S pošiljko dne 18.9.2003 so državni svetniki prejeli predlog spremembe Poslovnika DS, ki ga je predložil državni svetnik dr. Zoltan Jan.

S pošiljko dne 5.12.2003 so državni svetniki prejeli:

• predloge interesne skupine lokalnih interesov za dopolnitev Poslovnika državnega sveta (št. 020-02/92-26/32)
• predlog državnega svetnika Darka Frasa za dopolnitev Poslovnika državnega sveta (št. 020-02/92-26/32)
• predlog državnega svetnika Janeza Sušnika za dopolnitev Poslovnika državnega sveta (št. 020-02/92-26/32)
• poročilo interesne skupine lokalnih interesov k predlogu sprememb Poslovnika državnega sveta
• poročilo Interesne skupine delojemalcev k predlogu sprememb Poslovnika državnega sveta, (k predlogu dr. Zoltana Jana)
• poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sprememb Poslovnika državnega sveta, (k predlogu dr. Zoltana Jana)
• poročilo Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev k predlogu sprememb Poslovnika državnega sveta, (k predlogu dr. Zoltana Jana)

Predloge sprememb Poslovnika državnega sveta je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Mnenje so državni svetniki prejeli na klop.

Predloge sprememb so obravnavale interesne skupine.

Na klop so državni svetniki prejeli:
- poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti
- poročilo Interesne skupine lokalnih interesov
- poročilo Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa in prilogo. (priloga: pregled vseh vloženih sprememb)

Svoj predlog je obrazložil dr. Zoltan Jan.

Predlog Interesne skupine lokalnih interesov je obrazložil Marjan Maučec.

Mnenje Mandatno-imunitetne komisije je podala predsednica, Petra Kersnič.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da o predlogih za spremembo Poslovnika Državnega sveta glasujejo in sicer:

K 2. členu

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik)."

Obrazložitev:

Gre za to, da se izraz "državna svetnica" zapiše pred izrazom "državni svetnik", torej naziv ženskega spola pred nazivom moškega spola. Tudi 115. člen poslovnika državnega zbora določa, da se mora v predlogu zakona smiselno uporabiti ženski in moški spol z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu. Torej velja smiselno uporabiti tudi za poslovnik državnega sveta.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 4. členu

V 4. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta."

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Obrazložitev

Gre za ureditev dolžnosti priprave prve seje državnega sveta, kot se je v praksi izvajala že doslej. Predsednik državnega sveta, ki se mu mandat izteka, mora s pomočjo sekretarja in službe državnega sveta zagotoviti vse potrebne priprave za nemoteno izvedbo prve seje novoizvoljenega državnega sveta. Takšno določbo vsebuje tudi poslovnik državnega zbora v 12. členu.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 7. členu

Četrti odstavek 7. člena (volitve v državni svet)se spremeni tako , da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev:

Pri delu državnega sveta imajo interesne skupine poseben pomen in temu primerne pristojnosti, saj so po 96. členu Ustave RS v njem zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Temu sledi tudi Poslovnik DS, vendar interesne skupine svoj položaj težko uresničujejo, ker je v navedenih členih navedeno,da mora o predlogih odločati skupina v celoti. Ker državni svetniki svoje funkcije ne opravljajo poklicno, se večkrat zgodi, da je en član interesne skupine odsoten. V takšnih primerih ni predviden noben enakovreden instrument, da bi interesna skupina sploh lahko uresničevala svoja pooblastila. Interesna skupina lokalnih interesov v sedanjem sklicu sploh ni mogla uporabiti teh sredstev, ker je bil vedno odsoten kakšen član. Predlagano dopolnilo vsaj deloma omogoča interesnim skupinam, da opravljajo svoja pooblastila v skladu z ustavno opredelitvijo DS. Po našem mnenju bi bila boljša rešitev, če bi imel pristojnosti interesne skupine vsak svetnik sam, saj dejansko sam predstavlja določene interese.

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 8. členu

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(2) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja državnega svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni."

Obrazložitev

Gre za spremembo poslovnika, ki je skladna tudi s spremembo drugega odstavka 66. člena tega poslovnika. V skladu s predlagano ureditvijo bodo v državnem svetu relevantni le glasovi za in proti, kajti vzdržani glasovi so nepotrebni in moteči (glej obrazložitev k spremembi 66. člena poslovnika). Pri glasovanju se bodo državni svetniki lahko odločali le še med za in proti, zato se tudi pri tajnem glasovanju predsednika in podpredsednika prazne glasovnice ne bodo več štele kot vzdržani glasovi, ampak kot neveljavne glasovnice.

Podobno kot ima urejeno državni zbor v petem odstavku 91. člena poslovnika se predlaga ureditev, da se bodo kot neveljavne štele le tiste glasovnice, ki bodo neizpolnjene ali iz katerih volja svetnikov ne bo razvidna. Ureditev bo torej podobna kot pri splošnih državnih volitvah, kjer je glasovnica veljavna, če je volja volivca razvidna. V skladu z novo ureditvijo podpis svetnika oziroma njegov dodatek na glasovnici ne bo vplival na njeno veljavnost, če bo razvidna volja državnega svetnika.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 9. členu

Prvega odstavek se spremeni tako, da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev: enaka kot pri 7. členu

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 39. členu

6.1. Prva alinea prvega odstavka 39. člena se spremeni tako, da se glasi:

"- obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni,"

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

6.2. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

" (2) Državni svet o zadevi iz prejšnjega odstavka ne more odločati, če ni pred tem zadeve obravnavala pristojna komisija iz prvega odstavka 76. člena, razen če tako odloči večina vseh državnih svetnikov."

Obrazložitev

Veljavni poslovnik v prvi alinei določa, da obravnava državni svet zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa 97. člen ustave. Ob tem je potrebno poudariti, da vse pristojnosti državnega sveta ne določa omenjeni člen ustave, ampak tudi 23. člen zakona o ustavnem sodišču. Slednji zakon ureja pomembno pristojnost, da državni svet lahko zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta. Predlaga se ureditev, da državni svet obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni. Gre za splošno določbo, ki omogoča, da državni svet obravnava vse zadeve, ne glede na to, v katerem aktu so navedene. Zaradi možnosti, da bo še kateri od prihodnjih zakonov urejeval kakšno pristojnost državnega sveta, je v predlagani določbi navedena beseda "zakon" v množini. V praksi sicer veljavna ureditev ni povzročala težav, vendar je predlagana ureditev pravilnejša.

Nov drugi odstavek 39. člena določa, da lahko državni svet zadevo obravnava le, če jo je predhodno obravnavala tudi pristojna komisija, ki ji je bila zadeva dodeljena v obravnavo. Ta določba bo omogočila, da bo državni svet odločal o zadevah šele po tem, ko jih bodo predhodno obravnavale pristojne komisije. Takšna praksa večinoma obstaja že sedaj, vendar pa pride do primera, ko določeno zadevo obravnava le državni svet. Glede na to, da je pomembna vloga komisije tudi v tem, da za državni svet pripravi predloge sklepov, obstaja v primeru, ko komisija ne obravnava zadeve pred državnim svetom, nevarnost, da zadeva ni pripravljena za obravnavo in da so predlagani sklepi nedodelani. Predlagana ureditev je tudi v skladu s 65. členom poslovnika, ki določa, da morajo biti za pred odločanjem v državnem svetu pripravljeni predlogi sklepov. Izjemoma pa lahko državni svet odloči z večino glasov vseh državnih svetnikov, da bo obravnaval zadeve tudi, če jih pred tem ni obravnavala pristojna komisija. Ta izjema je smiselna v primeru, kadar se predlagatelj zadeve ne udeleži seje komisije in ji je zaradi tega onemogočena izmenjava stališč in priprava sklepa za odločanje na seji državnega sveta.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 40. členu

Doda šesti odstavek, ki se glasi:

"(6) Če je državni svetnik odsoten, se mu po seji pošljejo gradiva, ki so jih državni svetniki prejeli na seji sami, razen v primerih ko so ti dokumenti označeni z eno izmed stopenj zaupnosti".

Obrazložitev:

V obeh prejšnjih sklicih je bila to utečena praksa, ki pa je sedaj opuščena. Za državnega svetnika je gotovo pomembno, da pozna tudi dokumente, ki so jih ostali prejeli na seji sami, ne predstavlja pa to določilo pomembnega povečanja stroškov niti ne pomembne obremenitve strokovne službe.

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 45. členu

V drugi in tretji vrsti se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev: enaka kot pri 7. in 9. členu

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 50.a členu

V 3 podpoglavje X. poglavja se doda nov 50.a člen

"50.a člen
(redne in izredne seje)

Državni svet dela na rednih in izrednih sejah."

Obrazložitev:

Običajno se predstavniška telesa sklicujejo na redne in izredne seje. Redne seje se sklicujejo v skladu z rednim programom dela parlamenta, izredne seje pa takrat, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Veljavna poslovniška ureditev državnega sveta med omenjenima dvema vrstama sej ne razlikuje. V praksi to povzroča težave, saj je potrebno v določenih primerih sejo državnega sveta sklicati v krajših rokih, kot jih določa poslovnik.

Predlagatelj: predsednik državnega sveta Janez Sušnik

Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 51. členu

10.1. Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo, po sklepu državnega sveta, na zahtevo komisije državnega sveta, na zahtevo vodje interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Zahteva za sklic seje državnega sveta mora biti pisna, predlagatelj mora hkrati predložiti ustrezna gradiva."

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

10.2. V šestem odstavku se beseda "odložni" zamenja z besedo "odložilni".

Obrazložitev

Obe predlagani spremembi sta redakcijske narave. Veljavni prvi odstavek namreč določa, da mora predsednik državnega sveta sejo sklicati na pisno zahtevo vodje ene ali več interesnih skupin, med tem ko pri ostalih subjektih, ki imajo pravico zahtevati sklic seje, ne določa pisne oblike zahteve. To lahko pomeni, da ostalim subjektom ni potrebno pisno vložiti zahteve za sklic. Namen tega odstavka ni, da naj bi samo vodje interesnih skupin podajali pisno zahtevo, pač pa vsi, tudi komisije in skupina osmih državnih svetnikov. Redakcijski popravek je tudi v drugem stavku prvega odstavka, kjer je predlagatelj naveden v ednini namesto v množini, saj iz določbe prvega odstavka izhaja, da kot predlagatelj lahko nastopi tudi ena sama oseba (npr. vodja interesne skupine).

V šestem odstavku gre za zamenjavo izraza "odložni" veto z izrazom "odložilni" veto. Gre za pomemben institut državnega sveta, ki ga pogosto obravnava tudi teorija. Slovnično pravilnejši izraz bo v teoriji odpravil različna poimenovanja tega instituta.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 51. a členu

1. Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:

"51.a člen
(izredna seja)

(1) Izredno sejo se lahko skliče, če se predlaga sprejem zahteve iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (odložilni veto) ali če se predlaga sprejem zahteve za razpis referenduma ali če gre za obravnavo zadev Evropske unije, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje.

(2) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.

(3) Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določena v tretjem odstavku prejšnjega člena. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se državnim svetnikom lahko predloži tudi na sami seji."

Obrazložitev:

Veljavna poslovniška ureditev v 51. členu določa, da se seje državnega sveta (ter zaradi smiselne uporabe določb tudi seje njegovih komisij) sklicuje praviloma 14 dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta. Sklic pa je potrebno poslati državnim svetnikom najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta. V praksi se dogaja, da je po sklicu redne seje državnega sveta potrebno sklicati še eno sejo, na kateri se obravnava npr. odložilni veto in ki se mora sklicati v roku, ki je krajši od sedem dni. Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivi je ponavadi v takšnem primeru poslan kasneje kot pet dni pred dnem določenim za sejo, saj ga v tem roku večinoma sploh ni mogoče poslati. Poleg tega je potrebno že prej sklicano sejo, ki je bila sklicana v rednem štirinajstdnevnem roku, nato ustrezno preštevilčiti.

V skladu s predlagano ureditvijo bo predsednik državnega sveta lahko sklical tudi izredno sejo, tako da bo državni svet razlikoval redne in izredne seje. Zahtevo za njen sklic bo lahko podal vsak upravičenec iz prvega odstavka 51. člena poslovnika. Sklicala se bo takrat, ko bo sejo potrebno sklicati v zelo kratkem roku, tako da se bo sklic seje z gradivi pošiljal v roku, ki bo krajši od omenjenega petdnevnega roka. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se bo državnim svetnikom lahko predložil tudi na sami seji. Prvi odstavek novega 51.a člena določa, da se bo izredna seja lahko sklicala le, če se bo predlagal sprejem odložilnega veta, zahteve za razpis referenduma ali kadar se bodo obravnavale zadeve Evropske unije, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje. V zadevah Evropske unije bo namreč v posameznem primeru potrebno zelo hitro odločati, saj bodo posamezni roki, ki bodo na voljo državnemu svetu za obravnavo zadev, zelo kratki. V zahtevi za sklic izredne seje bodo morali biti navedeni razlogi za njen sklic.

Razlikovanje rednih in izrednih sej pa ni potrebno za komisije državnega sveta. Komisije morajo biti fleksibilne, zato je potrebno, da je rok za sklic seje komisij krajši, kot za sklic seje državnega sveta. Glede na to, da 85. člen poslovnika določa, da se pri delu komisij smiselno uporabljajo določbe poslovnika, ki se nanašajo na sejo državnega sveta, je pomembno, da se v XII. poglavje, ki ureja specialne določbe za komisije državnega sveta, posebej uredi enostavnejši način sklicevanja sej komisij. Sklic seje komisije s predlogom dnevnega reda in gradivi se bo poslala članom komisije praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo komisije. Lahko pa se bo komisija sklicala tudi prej, če bo to potrebno in bo tako smatral predsednik komisije. Pomembno je tudi dejstvo, da za sklic seje komisije ne bo veljala določba tretjega odstavka 51. člena, ki določa, da se sklic seje pošlje najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.

Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 53. členu

Sedmi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Na dnevni red seje se uvrstijo tudi druga vprašanja iz pristojnosti državnega sveta, ki jih določajo ustava in zakoni, za katera je podan pisni predlog."

Obrazložitev: glej obrazložitev k spremembi 39. člena.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 54. členu

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na dnevnem redu vsake seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov, ki traja največ eno uro. V kolikor ta točka, ki se praviloma obravnava kot druga točka dnevnega reda, po poteku ene ure še ni izčrpana, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda seje državnega sveta.

(2) Pobuda, vprašanje ali zahteva državnega svetnika mora biti kratka in
jedrnata ter izražena tako, da je njena vsebina jasno razvidna.

(3) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo v roku dveh mesecev. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve na predlog državnega svetnika uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
O tem odloči državni svet brez razprave.

(4) Če državni svetnik ni zadovoljen z odgovorom na pobudo, vprašanje ali zahtevo lahko zahteva dopolnitev odgovora. Državni svetnik mora zahtevo za dopolnitev odgovora obrazložiti.

(5) Na predlog državnega svetnika lahko državni svet po prejemu odgovora ali dopolnjenega odgovora sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ali dopolnitvi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega svetnika. O tem odloči državni svet brez razprave."

Obrazložitev:

Besedilo veljavnega prvega odstavka se ne spreminja, nov drugi odstavek pa določa, da mora biti pobuda, vprašanje ali zahteva državnega svetnika kratka in jedrnata. Vsebina mora biti jasno razvidna. To je potrebno, ker so pobude, vprašanja in zahteve naslovljene na vlado, ministrstva ali druge državne organe, katerim mora biti njihova vsebina jasna in razumljiva, da lahko odgovorijo nanje. Podobno določbo vsebuje tudi poslovnik državnega zbora v tretjem odstavku 240. člena, kjer ureja poslanska vprašanja in pobude.

V tretjem odstavku se predlaga, da se na predlog državnega svetnika, ki ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve uvrsti na prvo naslednjo sejo. Če državni svetnik prejme odgovor in z njim ni zadovoljen, v veljavni ureditvi ni omogočena obravnava na seji državnega sveta. Predlagana ureditev podobno kot poslovnik državnega zbora v 246. členu ureja tudi možnost državnega svetnika, da zahteva od naslovnika dopolnjen odgovor na pobudo, vprašanje ali zahtevo. Poleg tega je omogočena tudi razprava o odgovoru oziroma dopolnjenemu odgovoru na naslednji seji, če to predlaga državni svetnik. Gre za ureditev, ki bo bolj osmislila institut postavljanja vprašanj izvršilni veji oblasti, ki se bo lahko bolje izvajal z možnostjo zahteve dopolnilnega odgovora in morebitno razpravo o njem.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Opomba: O predlogu pod 13.2 se glasuje, če je izglasovan predlog pod točko 13.1. , ki ga je predlagala interesna skupina.

13. 2. V prvem stavku (3) odstavka 54. člena se črta besedi ??dveh mesecev?¤ in nadomesti z besedama ??30 dni?¤, tako, da se odstavek glasi:

(3) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo v roku 30 dni. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve na predlog državnega svetnika uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta. O tem odloči državni svet brez razprave.

Obrazložitev:

Predlog predvideva skrajšanje roka za odgovor na vprašanje ali pobudo državnega svetnika iz roka dveh mesecev na 30 dni. Opredelitev ??30 dni?¤ je vsekakor bolj natančna in je z njo rok bolj določljiv. Rok 30 dni omogoča organu dovolj časa za pripravo odgovora, razen tega lahko veliko pobud ali vprašanj v roku dveh mesecev zgubi svojo aktualnost ali celo smisel in pomen.

Predlagatelj: državni svetnik Darko Fras in Mandatno-imunitetna komisija

Predlog je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 55. členu

V 55. členu se za besedilom ??za sejo državnega sveta se?¤ doda besedna zveza ??lahko v elektronski obliki?¤.

Obrazložitev

Veljavni 55. člen določa, da se gradiva za sejo državnega sveta pošiljajo tudi interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim, ki po zakonu volijo državne svetnike. V praksi se sicer ta člen ne izvaja, saj bi moral v ta namen državni svet zagotoviti večji obseg finančnih sredstev. Zato se predlaga, da se interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim, ki po zakonu volijo državne svetnike, pošilja gradivo po elektronski pošti.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 58. členu

Besedilo drugega odstavka 58. člena, se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Predlagatelj in predstavniki predlagateljev zadev, za njimi pa poročevalci komisij in interesnih skupin imajo na začetku razprave o točki dnevnega reda pravico do obrazložitve".

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan.

Obrazložitev: kot pri 61. členu 7.

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 61. členu

16.1. Besedilo prvega odstavka 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Vrstni red razprave določi predsednik državnega sveta v skladu s poslovnikom".

Predlog je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

16.2. Besedilo tretjega odstavka 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, poročevalci interesnih skupin, državni svetniki in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi".

Obrazložitev k 58. in 61. členu:

Predlagam jasnejšo določitev vrstnega reda razpravljavcev v drugem odstavku 58. člena ter prvem in tretjem odstavku 61. člena, tako, da ima predlagatelj prvi besedo. S predlagano rešitvijo se bo preprečilo marsikateri nesporazum in skrajšalo čas obravnave.

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 65. členu

V petem odstavku 65. člena se beseda "odložni" nadomesti z besedo "odložilni".

Obrazložitev:

Glej obrazložitev k šestemu odstavku 51. člena.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 66. členu

Drugi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Državni svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI".

Obrazložitev:

Izhajajoč iz člena je evidentno, da na seji odločajo le glasovi ZA in PROTI. Glasovanje VZDRŽAN je popolnoma odveč oziroma tudi moteče, ker mnogokrat državne svetnice in državni svetniki ne pritisnejo prisotnosti in je seštevek ZA, PROTI in VZDRŽAN nato večji kot število prisotnih.

Predlagan način odločanja zagovarja tudi ustavnopravna teorija, ki navaja, da je odločanje ZA in PROTI edino logično: zmaga predlog, ki ima več zagovornikov - neodločeni pa na izid glasovanja v resnici ne vplivajo, kar je v skladu z njihovo voljo, saj niso hoteli glasovati ne za ne proti. V nasprotju s tem se je v Sloveniji pred sprejemom nove ustave v letu 1991 število vzdržanih dejansko prištevalo številu glasov proti, saj je bilo važno le, ali je bilo dovolj glasov za - ne glede na to, ali so bili drugi proti ali vzdržani. Kdor se je pri glasovanju vzdržal, s tem torej sploh ni mogel zavzeti dejansko nevtralne pozicije, kot je to verjetno hotel, ampak je njegovo vzdrževanje od glasovanja pomenilo za izid glasovanja popolnoma isto, kot če bi glasoval proti. Nova ustava je končno ta način glasovanja uveljavila tudi za naš parlament z besedilom "z večino opredeljenih glasov". Nepotreben je dodatek "navzočih poslancev", ta nenavadni način izražanja naj bi pomenil, da so opredeljeni glasovi za in proti, medtem ko naj bi vzdržani "glasovi" spadali med neopredeljene "glasove". Drugod po svetu rešujejo to bolj preprosto in bolj logično: vzdržanih "glasov" sploh ni, so le poslanci, ki so se glasovanja vzdržali, kar pomeni, da glasu niso oddali. Zato v tujih ustavah piše le "odloča se z večino glasov", kar pomeni, da odločajo le glasovi za in proti. Preštevanje vzdržanih je pomembno zgolj iz politično-analitičnih, statističnih in podobnih razlogov - in pa seveda zaradi ugotavljanja sklepčnosti. Navzočnost pa se preverja na mnogo bolj preprost in zanesljiv način: seštejejo se oddani glasovi (za in proti) ter število vzdržanih pri posameznem glasovanju (s tem avtomatično odpadejo absurdne situacije, ki so se pojavljale v Sloveniji, ko se je najprej posebej ugotavljala navzočnost, takoj za tem pa seštevek vseh glasov in vzdržanih, čeprav nihče ni odšel iz dvorane, pokaže nižje, lahko že prenizko število).

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Mandatno - imunitetna komisija predlog spremembe ne podpira.

Obrazložitev glasu so podali dr. Zoltan Jan, prof.dr. Alojz Križman, Marjan Maučec, Darko Fras, Ladislav Kaluža, Jože Ilc.

Predlog ni bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 10 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 72. členu

V tretjem odstavku 72. člena se črta beseda "prva".

Obrazložitev:

Veljavna ureditev določa, da mora biti na dnevnem redu vsake seje državnega sveta prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Glede na prakso državnega sveta in njegovih komisij je velikokrat potrebno, da se kot prva opravi neka druga točka dnevnega reda (npr. ob navzočnosti ministra, ki ima le malo časa za prisotnost v državnem svetu, je smotrno, da se najprej obravnava točka dnevnega reda, ki je vezana na njegovo prisotnost) in da se odobritev zapisnika opravi šele kot sledeča točka dnevnega reda. Praksa nekaterih komisij državnega sveta je celo, da se zapisnik odobri šele kot predzadnja ali zadnja točka dnevnega reda. Glede na to, da ni razloga, da se zapisnik odobri na začetku, kot prva točka dnevnega reda vsake seje, se predlaga ureditev, po kateri mora biti točka odobritev zapisnika na dnevnem redu, o tem, kdaj se ta točka opravi, pa odloči predsedujoči oziroma člani državnega sveta sami.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Proceduralno pripombo je podal Darko Fras.

Predlog je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 73. členu

1. V 73. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

??Dobesedni zapisi se objavijo na domači spletni strani državnega sveta.?¤

Obrazložitev:

Magnetogrami sej se v skladu 73. členom še vedno opravljajo, vendar se zbiranje dobesednih zapisov v "Sejne zapiske" ne opravlja, predvsem zaradi finančnega stroška izdajanja tako obsežnega gradiva. Glede na to, da tudi državni zbor ne pripravlja sejnih zapisov je smiselno, da se takšna obveznost izdajanja omenjene publikacije ukine, hkrati pa omogoči, da je javnost seznanjena z delom v državnem svetu tako, da se magnetogrami objavijo na domači spletni strani državnega sveta.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Interesna skupina lokalnih interesov je svoj predlog UMAKNILA.

Obrazložitev glasu so podali Branko Kodrič, Darko Fras, dr. Zoltan Jan, Anton Peršak.

2. V 73. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Dobesedni zapisi se hranijo v pisnem ali elektronskem zapisu in so dosegljivi državnim svetnikom in zainteresirani javnosti na njihovo zahtevo."

Obrazložitev:

Komisija meni, da ni potrebe, da se dobesedni zapisi objavljalo na domači spletni strani, zavzema pa se, da se zapisi primerno arhivirajo in da so dostopni tako državnim svetnikom kot drugim uporabnikom.

Predlagatelj: Mandatno-imunitetna komisija

Predlog je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 74. členu

Doda se nova 4. točka, besedilo 3. točke 74. člena pa se spremeni tako, da se glasi:"(3) Predlog dnevnega reda sklicane seje državnega sveta in njegovih komisij se pošlje sredstvom javnega obveščanja. Vabilu se dodajo tudi vprašanja, pobude in predlogi sklepov državnih svetnikov, ki so uvrščena na dnevni red, ter izrecno navede, kje so dostopna gradiva, če to ni navedeno v samem sklicu.
(4) Gradiva, ki jih državne svetnice in svetniki dobijo pred samo sejo ali med samo sejo na klop, se razdelijo tudi novinarjem in javnosti, ki spremljajo sejo".

Obrazložitev:

Sredstva javnega obveščanja praviloma ne poročajo o vprašanjih, pobudah in predlogih sklepov državnih svetnikov, čeprav pogosto načenjajo pereča vprašanja, ki jih kasneje rešujejo tudi drugi organi, ko prerastejo v hujši problem. S predlagano spremembo 3. točke se omogoči vsaj vedenje, da je DS na določen problem že opozoril. 4. točka olajša deklo novinarjem, ki zasedanje spremljajo z balkona in zaradi neposrednega spremljanja razprave nočejo zapustiti dvorane in iskati gradiva.

Predlagatelj: državni svetnik dr. Zoltan Jan

Predlog je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 75. členu

1. V 75. členu se v drugem odstavku za besedilom ??od pet do deset članov?¤ pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: ??izjemoma pa ima lahko več članov.?¤

Obrazložitev:

V skladu z veljavno ureditvijo državni svetnik, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah v državni svet, ki so izvedene po sprejetju sklepa o sestavi komisij, nima možnosti, da sodeluje v komisiji, ki je že zapolnjena. S tem je postavljen v neenakopraven položaj z drugimi državnimi svetniki, ki so bili izvoljeni na rednih volitvah v državni svet, saj so imeli možnost izbirati članstvo v komisiji. Zato se predlaga, da ima komisija izjemoma več članov.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Opomba: Če je sprejet predlog pod točko 1., se glasuje o naslednjem dopolnilnem predlogu Mandatno - imunitetne komisije:

V drugem odstavku se za besedilom "izjemoma pa ima lahko več članov" pika nadomesti z vejico in doda besedilo "če so bile nadomestne volitve v državni svet".

Obrazložitev:

Glede na število ustanovljenih komisij in število državnih svetnikov je neracionalno povečati število članov komisij, saj bi to lahko pripeljalo do težav pri delu posameznih komisij.

Predlagatelj: Mandatno - imunitetna komisija

Predlog ni bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 79. členu

Doda se nov 79. a člen, ki se glasi:

"79.a člen
(sklicevanje sej komisij)

Sklic seje komisije s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje članom komisije praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo komisije."

Obrazložitev:

Enaka kot pri 50 a. in 51.a členu.

Predlagatelj: predsednik državnega sveta Janez Sušnik

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Za novo XIII. poglavje in novi 85. a člen

Za XII. poglavjem, ki vsebuje določbe od 75. do 85. člena, se doda novo XIII. poglavje s 85. a členom, ki se glasi:

85.a člen
(Posveti, predavanja in javne predstavitve mnenj)

1. (1) Za pridobivanje informacij lahko državni svet ali njegova komisija opravi posvete, predavanja ali javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

(2) Državni svet ali njegova komisija lahko vabljene na posvet, predavanje ali javno predstavitev mnenj zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno."

Vsa naslednja poglavja se ustrezno preštevilčijo.

Obrazložitev:

Na ta način se bo v poslovniku uredila možnost pridobivanja informacij, ki bodo koristne za obravnave in odločanje državnega sveta. Gre tudi za način sodelovanja državnega sveta v razmerju do civilne družbe, saj lahko pri organizaciji posveta, predavanja ali javne predstavitve mnenja sodeluje vsa zainteresirana javnost, ki bi lahko dale koristne informacije. Na ta način bi bila v poslovniku urejena možnost organizacije posvetov, predavanj in javnih razprav, kar je bilo značilno za preteklo delovanje državnega sveta. Podobna ureditev je uveljavljena tudi v 46. členu poslovnika državnega zbora.

Predlagatelja: Interesna skupina lokalnih interesov (1), (2) odstavek

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

2. Mandatno - imunitetna komisija predlaga , da se k novemu 85. a členu doda nov tretji odstavek.

"(3) Gradivo in razpravo iz prejšnjega odstavka lahko državni svet objavi kot samostojno publikacijo".

Predlog je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 86. členu

Tretji odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za poslovnik državnega sveta, ki začne veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."

Obrazložitev

Veljavni tretji odstavek določa, da sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za akte iz 87. člena tega poslovnika, ki začno veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na to, da 87. člen ne določa le, da se v Uradnem listu Republike Slovenije objavi poslovnik državnega sveta, ampak tudi sklepi o volitvah in imenovanjih v državnem svetu ter sklepi o ustanovitvi in nalogah komisij državnega sveta, pomeni, da je veljavni člen 86. člena določal, da so tudi slednji sklepi začeli veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa dejansko pomeni, da npr. sklep državnega sveta o izvolitvi predsednika državnega sveta ne začne veljati na dan njegove izvolitve, ampak šele po objavi, v vmesnem času pa še vedno velja sklep o izvolitvi dotedanjega predsednika državnega sveta. V skladu z veljavno ureditvijo torej predsednik državnega sveta ne bi mogel izvajati svoje funkcije, dokler se sklep o njegovem imenovanju ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kar pa lahko traja tudi dlje časa. Enako velja tudi za ostale sklepe o volitvah in imenovanjih v državnem svetu. Predlagana ureditev torej omenjeno nevzdržno situacijo popravlja, tako da ne zajema več navedenih sklepov. Ta odstavek bo tako določal odloženo veljavnost po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije le še za poslovnik državnega sveta.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 88. členu

V 88. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) V Poročevalcu državnega sveta se objavljajo tudi pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov ter odgovori nanje iz 54. člena tega poslovnika. Iz odgovora mora biti razvidno, na katero pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega svetnika se nanaša."

Obrazložitev

Pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov, ki jih naslavljajo na ustavne in državne organe so zelo pomembna pristojnost članov državnega sveta, zato je prav, da se jih objavi v Poročevalcu državnega sveta. Poleg tega se omenjene pobude, vprašanja in zahteve večinoma nanašajo na pomembne državne in lokalne zadeve, zato je pomembno, da so objavljena v javnem glasilu državnega sveta. Potrebno je tudi poudariti, da se v skladu 240. členom poslovnika državnega zbora tudi poslanska vprašanja in pobude objavljajo v javnem glasilu državnega zbora.

Predlog je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 97. členu

V drugem odstavku 97. člena se beseda "odložnega" nadomesti z besedo "odložilnega".

Obrazložitev:

Glej obrazložitev k šestemu odstavku 51. člena.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov.

Predlog je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 104. členu

Črta se 104. člen.

Obrazložitev

Poslovnik državnega sveta je akt, ki določa organizacijo in delovanje državnega sveta in njegovih delovnih teles. Ob ugotovitvi, da posamezna določba poslovnika ni primerna oziroma ustrezna, pa je v skladu z veljavno ureditvijo možno z večino glasov vseh državnih svetnikov odstopati od posameznih določb poslovnika, če se s tem ne ravna v nasprotju z ustavo ali zakonom. Z glasovanjem se lahko v posameznem primeru odstopi od poslovnika, ki se sprejema po vnaprej določenem postopku in je pred začetkom veljavnosti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na to, da imajo državni svetniki predstavniki lokalnih interesov 22 članov v državnem svetu absolutno večino v državnem svetu lahko v določenem primeru izglasujejo odstopanje od posameznih določb na škodo ostalih interesov. Iz navedenih razlogov je takšno postopanje nedopustno. Zaradi obstoja alternativne možnosti sprožitve dokaj nezahtevnega postopka spremembe poslovnika v skladu s 105. členom, je ta določba nepotrebna.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 105. členu

V prvem odstavku 105. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo "vseh državnih svetnikov".

Obrazložitev

Gre za uskladitev s 107. členom poslovnika. Glede na to, da drugi odstavek 107. člena določa, da je državni svet poslovnik sprejel z večino glasov vseh državnih svetnikov, je pravilno, da se tudi vsaka sprememba poslovnika izglasuje z enako večino. Tako se predlaga, da se v tem odstavku določi, da je za spremembo poslovnika potrebna absolutna in ne navadna večina.

Predlagatelj: Interesna skupina lokalnih interesov

Predlog je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Spremembe in dopolnitve poslovnika državnega sveta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in državnim svetnikom zahvalil za sodelovanje in razpravo ter vsem zaželel vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspešno Novo leto.