Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic (ZLPNKZ)

Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 2. seji, dne 9. 1. 2008, določil besedilo Predloga zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb v 13. členu določa, da morajo biti delnice pravnih naslednic pooblaščenih investicijskih družb do 25. 1. 2008 uvrščene v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji. Predpogoj za uvrstitev delnic zavarovalnice v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, je sprejem posebnega (tega predloga) zakona na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1), ki bo dokončno izvedel lastninsko preoblikovanje oziroma omogočil neomejeno prenosljivost delnic. Glede na navedeno se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države (prvi odstavek 143. člena Poslovnika Državnega zbora).

Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta pooblašča državnega svetnika Branka Majesa za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.

 

PREDLOG ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU NENOMINIRANEGA KAPITALA ZAVAROVALNIC (ZLPNKZ)

 

I. UVOD

1.  OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Državni svet Republike Slovenije je na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A) - EPA 1463-IV sprejel zahtevo za ponovno odločanje o zakonu. Zakon je Državni zbor Republike Slovenije na 28. izredni seji ponovno sprejel. Državni svet je kljub ponovnemu sprejemu zakona menil, da je črtanje šestega in sedmega odstavka 21. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, s katerim je želela Vlada Republike Slovenije onemogočiti privatizacijo Zavarovalnice Triglav v višini 35,25 % kapitala s strani fizičnih oseb - nekdanjih zavarovancev iz leta 1990, nesprejemljivo.

Na podlagi zahteve Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor prejel 18. septembra 2007, je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, g. France Cukjati, dr. med., z odlokom z dne 25. septembra 2007 razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je Državni zbor sprejel 11. septembra 2007.

Vprašanje na referendumu se je glasilo: >Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. septembra 2007?<.

Na referendumu je za uveljavitev zakona glasovalo 273736 upravičencev ali 28,88 %, proti je glasovalo 674132 upravičencev ali 71,12 %. Zakon na referendumu ni bil potrjen, ker zanj ni glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

Ustava RS v 90. členu med drugim določa, da je Državni zbor vezan na izid referenduma. Po 25. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi - uradno prečiščeno besedilo (ZRLI - UPB2) (Uradni list RS, št. 26-1285/2007) eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Vezanost Državnega zbora je določena negativno ali prepovedno, kar pomeni, da Državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi po svoji vsebini različno uredil določeno materijo od odločitve, za katero so se odločili volivci, kar ne pomeni, da ne bi smeli predlagati zakona, ki bi bil skladen z odločitvijo volivcev. Volivci so bili proti zakonski rešitvi, da bi se v Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/02 in 16/03 - odločba US) črtala šesti in sedmi odstavek ter da bi se dodal nov šesti odstavek, ki bi se glasil: >(6) Kapitalska družba mora pravice izhajajoče iz imetništva delnic, ki jih je prejela po tem zakonu, izvrševati z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.<

Za volivce ni bilo sprejemljivo, da bi se črtala zaveza po sprejemu posebnega zakona, ki bi moral določiti kriterije, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja ter so bili proti temu, da bi Kapitalska družba kot upravičenec do delnic lahko po predlogu zakona kot njihov imetnik, prosto razpolagala z delnicami, pa čeprav z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

ZLPZ-1 tako še vedno določa zavezo po sprejetju posebnega zakona, ki bo določil kriterije, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja. Do uveljavitve tega posebnega zakona Kapitalska družba ne more razpolagati z delnicami zavarovalnic, ki jih je prejela po tem zakonu.

Proces prehoda iz nekdanje družbenolastninske ureditve v sedanjo zasebnolastninsko ureditev pri zavarovalnicah glede nenominiranega kapitala zavarovancev - fizičnih oseb še ni zaključen, zato je poseben zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic v tem delu še vedno potreben in nujen.

Skladno z določbami Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/02, 16/03 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZLPZ-1) je Vlada RS ugotovila kapitalske deleže v nenominiranem kapitalu Zavarovalnice Triglav, d.d. in upravičence do teh deležev. V tej odločbi je bilo glede fizičnih oseb ugotovljeno, da delež nenominiranega kapitala, ki ustreza deležu premij, ki so jih v letu 1990 vplačale fizične osebe, v znesku vseh vplačanih premij v tem letu, znaša 41,3648 % nenominiranega kapitala (oziroma 35,25 % celotnega kapitala) oziroma 1.959.157.682,00 SIT (8.175.420 evrov), za kar je bilo izdanih 1.959.158 novih delnic. Po izvršitvi vladnih odločb, izdanih na podlagi ZLPZ-1, je Kapitalska družba postala lastnik 41,3648 % prvotnega ne-nominiranega kapitala oziroma 35,25 % celotnega nominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav d.d..

Ob navedenih rešitvah v zvezi z lastninjenjem ne-nominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav d.d. skladno z ZLPZ-1, je v predpisanem roku ostal nerealiziran šesti odstavek 21. člena, ki je predvidel rok 12-ih mesecev po uveljavitvi ZLPZ-1 za sprejem posebnega zakona, s katerim bi določili kriterije, po katerih bi bile "fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja". Šesti odstavek 21. čl. ZLPZ-1 je predvidel možnost nadaljnjega lastninjenja ali privatizacije tistega deleža kapitala Zavarovalnice Triglav d.d., ki ga je prejela v last Kapitalska družba. Za ta čas, do uveljavitve zakona, je sedmi odstavek 21. čl. Kapitalski družbi omejil tudi pravice iz upravljanja s tem deležem kapitala Zavarovalnice Triglav tako, da ji je prepovedal razpolagalno pravico (odprodajo). Kapitalska družba uresničuje iz deleža 35,25 % kapitala vsa druga lastniška upravičenja in prejema dividende, ki pripadajo deležu tega kapitala.

Problem zavarovancev (fizičnih oseb) kot upravičencev do nenominiranega kapitala

Sledeč šestemu odstavku 21. člena ZLPZ-1 je Vlada RS v letu 2005 pristopila k pripravi posebnega zakona, ki bi določil kriterije, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja. Tekom priprave omenjenega zakona naj bi se pokazali problemi in odprta vprašanja, zato je Vlada RS ustanovila svetovalno skupino za dokončanje privatizacije (lastninjenja) Zavarovalnice Triglav,d.d.. Svetovalna skupina je delovala na podlagi Okvira gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji in je s svojim delom končala konec januarja 2006 in predlagala Vladi RS različne modele dokončanja privatizacije (lastninjenja) zavarovalnice. Omenjena Svetovalna skupina je ugotovila, da za več kot 750.000 fizičnih oseb zavarovancev Zavarovalne skupnosti Triglav iz leta 1990 naj ne bi bilo mogoče učinkovito izvesti posamičnih postopkov ugotavljanja njihove upravičenosti do pravic, navedenih v šestem odstavku 21. člena ZLPZ-1.

O zahtevkih za lastninjenje nenominiranega kapitala, ki se je nanašal na pravne osebe iz drugega odstavka 20. člena ZLPZ-1 je odločala Odškodninska družba kot skrbnik. Odškodninska družba je bila dolžna o zahtevkih upravičencev odločiti v šestih mesecih po izteku roka od objave poziva na vložitev zahtevkov za pridobitev delnic.

V tem času je bilo na Odškodninsko družbo posredovanih 1.468 zahtevkov pravnih oseb, kar predstavlja 30 % osnovnega kapitala Zavarovalnice. Ne glede na to, da bi morala Odškodninska družba o vloženih zahtevkih odločiti z odločbo po upravnem postopku v roku šestih mesecev, tj. najkasneje do 10.10.2004, lahko še vedno v Poročilu o delu Odškodninske družbe za leto 2006 na strani 14 Poročila preberemo, da je bilo v letu 2006 izdanih 260 sklepov o ustavitvi postopka, 528 sklepov o obnovi postopkov, na podlagi obnovljenega postopka je bilo izdanih 526 nadomestnih odločb, zoper katere je bilo vloženih 155 pritožb, v katerih Ministrstvo za finance še ni odločilo; v 27 primerih so bile izdane odločbe o upravičenosti do prevzema delnic, 7 sklepov o zavrženju, tako da je bilo ob koncu leta 2006 nerešenih še 39 zahtev vlagateljev .

Po šestem odstavku 21. člena ZLPZ-1 bi se morali v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona s posebnim zakonom določiti kriteriji, po katerih bi bile fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja.

Državni svet meni, da bi bilo mogoče izvesti posamične postopke ugotavljanja upravičenosti fizičnih oseb-zavarovancev do pravic, navedenih v šestem odstavku 21. člena ZLPZ-1, vendar bi glede na primerjano hitrost reševanja zahtevkov pravnih oseb s strani Slovenske odškodninske družbe (od vseh 1468 primerih vloženih zahtevkov pravnih oseb, nekateri od njih še niso bili rešeni vse do konca leta 2006, čeprav so morali biti vloženi najkasneje do 10.04.2004) lahko sklepali, da bi reševanje cca. 750.000 zahtevkov fizičnih oseb oziroma zahtevkov, ki bi šli v stotine tisočev (četudi bi jih bilo veliko manj od ocenjene številke), s strani Kapitalske družbe, trajalo več deset let. Odškodninska družba je namreč v cca. 32 mesecih (od 10.4.2004 do 30.12.2006) rešila 1429 zahtevkov (1468-39) pravnih oseb, kar pomeni 44,65 primera mesečno.

Državni svet meni, da s tem izkazana dolgotrajnost več-desetletnega reševanja pomeni dovolj velik stvaren in utemeljen razlog v javnem interesu za razlikovanje ureditve med fizičnimi in pravnimi osebami.
Pri prodaji delnic NKBM je povprečen vložek fizične osebe znašal cca. 6.837 evrov, zanje naj bi oseba dobila 49 delnic v vrednosti 1.323 evrov in nazaj vrnjen preplačan znesek v višini 5.514 evrov . Delnice so bile prodane prodane nekaj manj kot 110.000 fizičnim delničarjem.

Statistični urad RS je dne 17. 12. 2007 objavil Kazalnike socialne povezanosti, Slovenija 2005, ki kažejo na to, da je stopnja tveganja revščine v letu 2005 znašala 11,7 %. To pomeni, da je leta 2005 v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine, ki je znašal 5.589 EUR, 11,7 % oseb. Ekvivalentni razpoložljivi dohodek teh oseb v letu 2005 je bil nižji od 466 EUR na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma je morala imeti v letu 2005 vsaj 978 EUR razpoložljivega dohodka na mesec, da je bila nad pragom tveganja revščine. Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialnoekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez zaposlenih članov (37 %), še posebej tista z vzdrževanimi otroki (59 %), za temi pa enočlanska (43 %) in enostarševska gospodinjstva (22 %) ter pari s tremi ali več vzdrževanimi otroki (15 %), vse neaktivne osebe, med katerimi so še posebej izstopali brezposelni (33 %), samozaposlene osebe (18 %), starejše ženske (25 %) ter najemniki stanovanj (22 %) . Med 2.003.358 prebivalci je bilo 31. 12. 2005 delovno aktivna dobra polovica (55,9 % oz. 786.736) prebivalcev .
Z upoštevanjem podatkov o višini vplačil in številu fizičnih oseb pri prodaji delnic NKBM, višine prihodkov, ki tvorijo prag revščine in številom delovno aktivnega prebivalstva (višji prihodki od pokojnin) je jasno, da se javne prodaje delnic ne bi mogla poslužiti cca. polovica slovenskih državljanov, ne glede na to, da bi zakon dal možnost nakupa vsem državljanom. Če bi se predlog zakona nanašal na vse državljane, bi bila storjena krivica manj premožnim in delovno neaktivnim slojem (kamor sodijo tudi upokojenci) slovenskega prebivalstva, saj bi imeli v okviru vseh državljanov odstotkovno gledano večjo možnost npr. v primeru javnega nakupa premožnejši sloji, v razmerju do finančno šibkejšega dela slovenskega prebivalstva, glede na višino vplačil za delnice. Socialne razlike se večajo (število najnižjih zajamčenih plač se veča, vse večje število upokojencev prejema nizke pokojnine), kar je temeljni razlog za neenakopravno možnost nakupa s strani vseh družbenih slojev.
Glede na to, da obvezno zavarovanje temelji tudi na odgovornosti države, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih načeloma ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti in da je država tista, ki zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja (3., 5. in 6. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) z upoštevanjem ustavnega načela socialne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, se predlagatelju z upoštevanjem zgoraj navedenih podatkov kot najprimernejša možnost za določitev titularja nenominiranega kapitala zavarovalnic (ki bi sicer pripadal zavarovancem kot fizičnim osebam), kaže prenos delnic na ZPIZ, v okviru katerega bi imela večjo kratkoročno in dolgoročno korist:

• večina tistih fizičnih oseb-zavarovancev, ki so v letu 1990 aktivno prispevali k nastanku nenominiranega kapitala zavarovalnic in
• večina slovenskega prebivalstva,

v primerjavi z večino danes aktivnega (in premožnejšega) prebivalstva, ki bi (po predvidevanjih) večinsko vplačala nove delnice v primeru javne prodaje.

 

2.  CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLAGANEGA ZAKONA

Temeljni cilj tega zakona je zaključiti lastninsko preoblikovanje zavarovalnic, zagotoviti učinkovito upravljanje z lastniškim deležem Zavarovalnice Triglav d.d. ter hkrati zagotoviti upravičenja iz upravljanja tega kapitala čim širšemu krogu sicer individualno nedoločljivih zavarovancev pravne predhodnice Zavarovalnice Triglav d.d..

Zakon vsebuje naslednje poglavitne rešitve in načela:

- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije postane zakoniti imetnik delnic, ki so bile prenesene na Kapitalsko družbo kot dosedanjo upravičenko,
- Kapitalska družba v imenu in za račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravlja z delnicami oziroma premoženjem, ki izvira iz razpolaganja z delnicami,
- razpolaganje z delnicami s strani Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se lahko izvede tudi na obrazložen predlog Kapitalske družbe,
- sredstva iz razpolaganja delnic se lahko namenijo za nadaljnje upravljanje s premoženjem za druge naložbe ali za polnjenje pokojninske blagajne.

3.  PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Lastninjene gospodarskih subjektov je specifično v posameznih državah članicah, saj vsaka država pristopi k temu vprašanju z upoštevanjem gospodarskih in drugih (predvsem zgodovinskih) razmer v državi. V okviru pregleda privatizacijskih pravil oziroma postopkov v državah članicah, ni bilo najdenih rešitev za vprašanje razdelitve nenominiranega kapitala fizičnih oseb v kapitalu zavarovalnice ali druge pravne osebe. Zato ne moremo prikazati ureditve v drugih pravnih sistemih. Prav tako ne obstajajo evropski predpisi s tega področja. Zato ni mogoče oceniti prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije (navedeno po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, Poročevalec DZ RS, št. 41/2007 z dne 24.05.2007).

 

4.  OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI  PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Zakon predvideva prenos delnic na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva.

Sredstva iz državnega proračuna za izvajanje zakona niso potrebna.

5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Zakon bo dokončno zaključil proces lastninskega preoblikovanja zavarovalnic, ki bodo s tem dobile trdno in jasno lastniško strukturo, pomembno za nemoteno delovanje na trgu. Pokojninska blagajna bo dolgoročno stabilnejša, saj zakon omogoča upravljanje z delnicami in plemenitenje pokojninske blagajne.

Predlog zakona nima drugih posledic.

 

II.       BESEDILO ČLENOV

Predmet zakona

1. člen

Ta zakon določa zakonitega imetnika delnic, izdanih za nenominirani del kapitala zavarovalnic iz šestega odstavka 21. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Ur.l. RS, št. 44/2002, 60/2002 Skl.US: U-I-225/02-24, 16/2003 Odl.US: U-I-225/02-65 - v nadaljevanju ZLPZ-1), prenos delnic ter upravljanje z delnicami oziroma premoženjem, ki izvira iz razpolaganja delnic.

 

Pomen uporabljenih kratic in pojmov

2. člen

1. ZPIZ je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 109/06).
2. Svet zavoda je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po 266. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 109/06).
3. Kapitalska družba je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. po prvem odstavku 243. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 109/06) v zvezi s tretjim odstavkom 60. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00).
4. Skrbnik ima pomen, kot je določen v ZLPZ-1.

 

Pravica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delnic

3. člen

(1) ZPIZ postane z dnem uveljavitve tega zakona zakoniti imetnik delnic, izdanih za nenominiran kapital Zavarovalnice Triglav, d.d. na podlagi šestega odstavka 21. člena ZLPZ-1, ki so bile do dneva uveljavitve zakona v upravičenju Kapitalske družbe.

(2) Pravice ZPIZ iz vrednostnega papirja nastanejo s prenosom vrednostnega papirja na račun ZPIZ v centralnem registru vrednostnih papirjev. 

Upravljanje in razpolaganje z delnicami

4. člen

(1) Kapitalska družba v imenu in za račun ZPIZ, upravlja z delnicami. Svet zavoda razpolaga z delnicami tako, da klirinško depotni družbi izda ustrezen nalog za prenos delnic v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega na delnicah, lahko tudi na podlagi obrazloženega predloga, ki ga poda Kapitalska družba.

(2) Sredstva od razpolaganja z delnicami so lahko namenjena za nadaljnje upravljanje s premoženjem v imenu in za račun ZPIZ, ali za prenos sredstev na račun, v okviru katerega se vodijo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3) Za upravljanje in za stroške, ki so nastali Kapitalski družbi pri razpolaganju z delnicami ima Kapitalska družba pravico do plačila oziroma do povrnitve stroškov. 

(4) Višino plačil in stroškov, do katerih je upravičena Kapitalska družba ter način poplačila, predpiše vlada v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.

 

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

 Neuporaba zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb

5. člen

Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 68/2007) se ne uporablja za pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb, ki delujejo kot banke ali zavarovalnice, do dokončno izvedenega lastninskega preoblikovanja.

 

Veljavnost zakona

  6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Zakon določa lastnika delnic, izdanih za nenominirani del kapitala zavarovalnic iz šestega odstavka 21. člena ZLPZ-1, prenos delnic v last ter upravljanje z delnicami.

K 2. členu

Uporabljene kratice in pojmi (ZLPZ-1, ZPIZ, Svet zavoda, Kapitalska družba, skrbnik) imajo enak pomen kot jih določata zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v zvezi z zakonom o javnih skladih - preimenovanje kapitalskega sklada v Kapitalsko družbo).

K 3. členu

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnik delnic, izdanih za nenominiran kapital Zavarovalnice Triglav, d.d. na podlagi šestega odstavka 21. člena ZLPZ-1, ki so bile do dneva uveljavitve zakona v upravičenju Kapitalske družbe. Upravičenje do delnic (izdanih za delež nenominiranega kapitala, ki ustreza deležu premij, ki so jih v obdobju iz prvega odstavka tega člena plačale fizične osebe, v znesku vseh v navedenem obdobju plačanih premij) je določil tretji odstavek 20. člena ZLPZ-1 (podlaga za določitev pričakovanih upravičenj v posamezni zavarovalnici). Pravice ZPIZ iz vrednostnega papirja nastanejo s prenosom vrednostnega papirja na račun ZPIZ-a v centralnem registru vrednostnih papirjev skladno z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-UPB1; Ur.l.RS, št. 2/07). Delnice s strani izdajatelja (Zavarovalnice Triglav) so bile že izdane (gre za 1.959.158 novih delnic), v upravičenje Kapitalski družbi, zato ni možen nalog za izdajo, pač pa nalog za prenos v korist drugega imetnika tj. ZPIZ, skladno s 16a. členom zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

K 4. členu

Člen določa upravljanje in razpolaganje z delnicami; po določbi 244. člena ZPIZ-1 je kot dejavnost kapitalske družbe navedeno tudi upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij. Glede na navedeno predlog zakona določa, da Kapitalska družba v imenu in za račun ZPIZ, upravlja z delnicami, ki jih je ZPIZ pridobil po tem zakonu.

Svet zavoda razpolaga z delnicami tako, da klirinško depotni družbi (skladno z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih) izda ustrezen nalog za prenos delnic v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega na delnicah. ZPIZ je zakoniti imetnik delnic, zato bo za namen pokojninske blagajne lahko sam razpolagal z delnicami, lahko pa bo to storil tudi na podlagi obrazloženega predloga, ki ga bo podala Kapitalska družba.

Sredstva od razpolaganja z delnicami so lahko namenjena za nadaljnje upravljanje Kapitalske družbe s premoženjem ZPIZ-a zaradi razpršitve tveganj in maksimiranja donosnosti premoženja (npr. za naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje - delnice gospodarskih družb in obveznice, zakladne menice, bančni depoziti ter dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev) v imenu in za račun ZPIZ-a, ali za prenos sredstev v pokojninsko blagajno.

Za upravljanje in za stroške, ki bodo nastali Kapitalski družbi pri razpolaganju z delnicami ima Kapitalska družba pravico do plačila oziroma do povrnitve stroškov, višino plačil in stroškov, do katerih bo upravičena Kapitalska družba ter način poplačila, bo predpisala vlada v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.

K 5. členu

Zakon o Pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb v 13. členu določa, da morajo biti delnice pravnih naslednic pooblaščenih investicijskih družb do 25.1.2008 uvrščene v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji. Zaradi pripojitve pooblaščene družbe za upravljanje Triglav Steber II, PID d.d., je Zavarovalnica Triglav d.d. postala pravna naslednica pooblačene investicijske družbe in je zavezana delovati po veljavnem zakonu. Isti zakon v 3. členu določa, da morajo biti vse delnice neomejeno prenosljive, kar je v koliziji z Zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki Kapitalski družbi prepoveduje razpolaganje z delnicami Zavarovalnice Triglav d.d., ki jih je dobila po zakonu - dokler ne bo sprejet posebni zakon, ki bo določil kriterij, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja.

Zaradi navedenega je predpogoj za uvrstitev delnic zavarovalnice v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, sprejem posebnega (tega predloga) zakona na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1), ki bo dokončno izvedel lastninsko preoblikovanje oziroma omogočil neomejeno prenosljivost delnic.

K 6. členu

Člen določa začetek veljavnosti zakona - vacatio legis.