|
Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) obravnaval predlog resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, in sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Slovenije
- Državni svet Republike Slovenije načelno podpira predlog resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in poudarja, da je predvidena dinamika izgradnje avtocestnega križa glede na razvojne potrebe prepočasna. Predlagana počasnejša dinamika izgradnje avtocestnih povezav v Sloveniji ima lahko negativen učinek na skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj slovenskih regij, zato je treba za pravočasno dokončanje avtocestnega omrežja in glede na finančne zmožnosti države oziroma usmerjenost sredstev državnega proračuna zagotoviti dodatne finančne vire za pospešitev dinamike uresničitve NPIA (kohezijski skladi, ISPA).
Ob upočasnitvi uresničevanja programa izgradnje avtocestnih povezav v Sloveniji se državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je utemeljena izgradnja nekaterih objektov, ki so zahtevali velika finančna sredstva in po naši oceni niso nujno potrebni kot npr. cestninska postaja Razdrto.
- Državni svet opozarja, da je z vidika skladnega regionalnega razvoja predlagano odmikanje začetka gradenj pomurskega kraka nesprejemljiv, saj severovzhodni del Slovenije že sedaj najbolj zaostaja v razvoju, s kasnejšo izgradnjo tega avtocestnega kraka pa se bodo razlike samo še povečevale. Odsek Lenart ??? Vučja vas predstavlja ozko grlo V. evropskega prometnega koridorja, zato državni svet pričakuje, da bo ta odsek dobil v srednjeročnem planu večjo prioriteto.
- Državni svet nadalje opozarja na razpredelnico 7, ki ponazarja prometno obremenitev, faktorje prepustnosti in oceno razmer na odsekih obstoječih glavnih in regionalnih cest, kjer avtoceste in hitre ceste še niso zgrajene. Po njegovem mnenju bi morala razpredelnica vsebovati tudi ostale navezovalne ceste in na podlagi ocene razmer za te odseke določiti prioritete. Poleg tega ni razumljivo, na kakšni osnovi so ocenjene razmere na odseku Slovenska Bistrica ??? Hajdina kot normalne, saj praksa kaže, da so razmere v Pragerskem vse prej kot normalne.
- Državni svet ugotavlja, da je predvidena izgradnja dodatnih cestninskih postaj Vogrsko in Ivančna Gorica, čeprav tako lokalne skupnosti kot prebivalci, ki jih bo predvidena izgradnja najbolj prizadela, temu odločno nasprotujejo.
- Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj ponovno preučil uporabo kriterijev in meril za določitev prioritet v zvezi s konkretnimi pripombami, ki jih je prejel iz zainteresiranih okolij, in se do njih opredelil.
- Državni svet predlaga, da se resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji spremeni tako, da se beseda "predvidoma" nadomesti z besedama "najkasneje do". Izhajajoč iz prvega programa izgradnje avtocest, kjer so bili določeni roki za izgradnjo posameznih avtocestnih odsekov na podoben način in kasnejše visoke nerealizacije načrtovanih gradenj, smo soočeni ob takih opredelitvah z "predvidoma do", ne pa "najkasneje do", da bo po poteku roka izdelan ponovno naslednji program oziroma resolucija, izgradnje pa ne bodo realizirane. Če je namera vlade in državnega zbora resna, ni nobenega razloga, da se po principih, ki veljajo za vsako planiranje, pa tudi za tak program, določijo skrajni roki. Za njih morajo tako ministrstvo kot druge institucije prevzeti odgovornost za realizacijo.
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji se mora dopolniti tako, da bo nesporno določeno, da bo dolenjski avtocestni krak od Ljubljane do Bregane zgrajen v celoti najkasneje do leta 2008.
Enako kot proti Primorski, Štajerski in Gorenjski se mora tudi za Dolenjsko v program vključiti obveznost izgradnje kakovostne oziroma ustrezne vzporedne necestninske ceste. Že sedanja izgradnja avtoceste je na več delih povozila sedanjo tako imenovano cesto bratstva in enotnosti. V določenem delu ima tudi vzpone, ki presegajo najvišje še strokovno sprejemljive za ta nivo cest. Zaradi enakovrednega oziroma enakopravnega obravnavanja prebivalcev tudi tega dela Slovenije (ki je v primerjavi z drugimi območji izgubil zaradi spremenjene zakonodaje na področju obračuna nadomestil kmetijskih zemljišč več sto milijonov tolarjev, ki bi bili zelo potrebni za razvoj kmetijstva na tem območju), je treba tudi prebivalcem tega območja omogočiti vožnjo po vsaj približno enakovredni cesti od Bregane do Ljubljane, kot je to proti Štajerski, Primorski in Gorenjski. Upoštevajoč, da ni možno v praksi realizirati te upravičene zahteve istočasno z izgradnjo avtoceste, naj se tem prebivalcem za obdobje do izgradnje take ceste omogoči uporaba avtoceste brez plačila cestnine.
Omogočiti se mora tudi kakovostno priključevanje na avtocesto za prebivalce Bele Krajine in Sevnice. Prebivalci teh območij ocenjujejo, da nimajo kakovostnega priključevanja na avtocesto, zato jim je treba na sevniškem območju omogočiti priključevanje v Trebnjem in za Belo Krajino v Novem mestu. Slednje utemeljujemo tudi s tem, da samo na mejnem prehodu v Metliki iz te relacije letno prihaja okrog 600.000 vozil.
- Državni svet predlaga, da se v razpredelnici 10a, ki opredeljuje predvidene letnice sprejemov Uredb o lokacijskih načrtih, v točki C. Primorski krak AC Postojna/Divača-Ilirska Bistrica-Jelšane letnica december 2010 nadomesti z letnico december 2007. Z vidika kriterijev, na podlagi katerih se določajo prioritete gradnje avtocestnih odsekov (ekonomska upravičenost, prometna politika, razvojna politika in okoljevarstvena politika), bi moral biti ta odsek terminsko opredeljen v letu 2007 in ne šele v letu 2010. V skladu z dogovorom in obvezami, ki jih ima naša država do Evropske unije, bo mejni prehod Jelšane eden od treh enakovrednih schengenskih mejnih prehodov. Poleg tega bodo Hrvatje v letu 2004 dokončali avtocesto (jadransko-jonska avtocesta) do slovensko - hrvaške meje, kasnejša realizacija tega odseka pa bi imela tudi negativen vpliv na gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.
- V zvezi s prometno problematiko na cesti G2-106 državni svet podpira zahtevo županov občin Dobrepolje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Grosuplje, Ivančna gorica in Škofljica, da se z dopolnitvijo resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji zagotovi izgradnja nove obvozne ceste od Pijave Gorice do priključka na AC pri industrijski coni Ljublajna - Rudnik, izvoz Ig, v skupni dolžini 7 km. Gradnja tega odseka se mora pričeti v najkrajšem možnem času in ne šele po letu 2009, kot je predvideno za začetek gradnje odsekov, ki niso bili sestavni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (dodatni program), so pa sestavni del sedanjega predloga resolucije.
Izgradnja nove navezovalne ceste je nujna, ker predstavlja odsek obstoječe ceste Škofljica - Lavrica - priključek na AC ozko grlo, saj prevzema promet od AC izvoza Ljubljana-Jug proti Škofljici, Velikim Laščam, Ribnici, Kočevju, Kostelu in Osilnici, obenem pa navezuje nase promet občin Ig, Dobrepolje, Sodražica, Loški potok, pa tudi Grosuplje in Ivančna Gorica, predvsem kadar se pojavljajo nesreče ali zapore na južni avtocesti. V petnajstih letih po odprtju avtoceste v smeri Ljubljana - Novo mesto se je zaradi neugodnih gospodarskih razmer na južnem delu države, dnevni promet v smeri glavnega mesta in nazaj povečal za štirikrat, trend pa kaže nadaljnje zgostitve prometa na tem območju. Najbolj kritično je vsakodnevno prometno stanje v naseljih Škofljica in Lavrica, kjer so največje in nepremostljive ovire:
- nivojsko križanje G2-106 in dolenjske železnice na Škofljici, kjer se v prometnih konicah pojavlja tudi najgostejši železniški promet
- semaforji za šolarje na Lavrici pred šolo in na Škofljici, ki omogočajo prehod G2-106
- številni cestni priključki, ki navezujejo naselja na G2-106
- številni individualni prometni priključki stanovanjskih hiš neposredno na G2-106
- trgovine, bifeji in druge poslovne dejavnosti, ki s parkiranjem neposredno na odstavnem pasu G2-106 povečujejo zastoje
- ob prometnih nesrečah na južni AC se usmeri večina prometa skozi Škofljico, kar povzroči popolno blokado prometa v vseh smereh.
Vse našteto povzroča večkilometrske stoječe kolone vozil v jutranjem času od Lavrice pa vse do Pijave Gorice. V popoldanskem času se slika ponovi v obratni smeri. Sedanja sanacija križišča na Škofljici, kjer bo postala prednostna kočevska cesta, zaradi številnih prej navedenih dejstev ne bo prinesla bistvenega izboljšanja prometnega pretoka. Protesti voznikov na tej trasi so vse pogostejši, na cestah pa so pogoste tudi različne nesreče. Prometno stanje bo v bližnji prihodnosti še slabše oziroma se pričakuje še dodatna obremenitev zaradi naslednjih razlogov:
- aktiviranje skladišča blagovnih rezerv v Ortniku
- v soseski VS 4/4 na Lavrici je v teku gradnja večje stanovanjske soseske (končanih je 140 stanovanj), zazidalni načrt predvideva še pribl. 400 stanovanjskih enot z izvozom na G2-106
- v soseski VS 9/10 na Škofljici so v pripravi zemljišča za gradnjo pribl. 250 stanovanjskih enot in 50 stanovanjskih hiš z izvozom na G2-106 pri osnovni šoli
- sprejet je zazidalni načrt in v izgradnji je poslovno obrtna cona na Škofljici, glavni izvoz na staro kočevsko in nato na G2-106
- gradnja prizidka k Osnovni šoli Škofljica bo podvojila zmogljivost šolskega poslopja, v isti zgradbi je načrtovanih tudi več oddelkov za varstvo otrok (jutranji in popoldanski promet)
- zgostitve individualnih gradenj ob vsej trasi G2-106
- povečevanje dnevne migracije v Ljubljano iz vseh navedenih občin.
* * *
Za poročevalca je bil določen podpredsednik državnega sveta Jože Stanič. |
