Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva na vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku

Datum: 28.10.2008
Prejeto: 3.11.2008

Sklicujemo se na dopis Državnega sveta RS z dne 8.10.2008, št. 713-01/93-10/136, s katerim ste Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS poslali vprašanji državnega svetnika g. Marijana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki ju je Državni svet RS obravnaval in podprl na 10. seji 8.10.2008.

V odprtem roku odgovarjamo na vprašanji državnega svetnika g. Marijana Klemenca.

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2007 na strani 25 v tabeli 6 v rubriki »Predlogi za odvzem predmetov in premoženjske koristi« navaja število predlogov državnih tožilcev po 498. in 498. a členu ZKP. Ta rubrika ne zajema predlogov državnih tožilcev za odvzem premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega ter se ugotavlja v kazenskem postopku po uradni dolžnosti.

V skupnem poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2007 so v številkah, navedenih v omenjeni rubriki tabele 6, upoštevani tako predlogi za odvzem predmetov po 498. členu ZKP, kot tudi predlogi za odvzem premoženja nezakonitega izvora po 498. a členu ZKP.

V letu 2007 je bil podan en predlog za odvzem premoženja nezakonitega izvora po 498. a členu ZKP in sicer na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu. To tožilstvo v omenjeni rubriki tabele 6 izkazuje deset predlogov, od katerih je bilo ostalih devet podanih za odvzem predmetov po 498. členu ZKP. Predlog po 498. a členu ZKP je bil podan zaradi kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 245. člena KZ in kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ v vrednosti 1412,62 EUR.

Ostala okrožna državna tožilstva in Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v letu 2007 po podatkih, kot so razvidni iz omenjene rubrike tabele 6, niso podali nobenega predloga za odvzem premoženja nezakonitega izvora po 498. a členu ZKP.

Odvzem predmetov kot varnostni ukrep po 69. členu KZ sme izreči samo sodišče. Po določbah 2. odstavka 498. Mena ZKP lahko ob pogojih iz 1. odstavka tega člena izda sklep o odvzemu predmetov tudi državni tožilec, če je kazensko ovadbo zavrgel. Ti sklepi v omenjeni rubriki tabele 6 niso zajeti, saj so tam navedeni podatki zgolj za predloge državnih tožilcev.

Sedanja opremljenost državnih tožilstev ne omogoča računalniškega zbiranja podatkov o ukrepih državnih tožilcev po 498. in 498. a členu ZKP, ker ni na voljo ustreznih programov za računalniško zbiranje takšne statistike. Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2007 je šele tretje državnotožilsko poročilo (po letih 2005 in 2006), ki vsebuje statistične podatke, kot so razvidni iz tabele 6.

Popolno računalniško zbiranje in obdelava statističnih podatkov bo verjetno možno šele z realizacijo projekta E-pravosodje. Vsako leto računalniške programe nadgrajujemo, da bi bila tudi statistika v letnem poročilu kar najbolj popolna in bi izražala dejansko opravljeno delo državnih tožilcev.

Omenjeno rubriko v tabeli 6 bomo razdelili tako, da bo ločeno podano število predlogov (in sklepov) državnih tožilcev po 498. členu ter ločeno število predlogov po 498. a členu ZKP.

Državni tožilci vedno predlagajo, da se obdolžencu odvzame pridobljena premoženjska korist, če ni oškodovanca ali je neznan, ali če oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja. Tozadevne statistike državna tožilstva ne vodijo.

V omenjeni rubriki tabele 6 izstopa Okrožno državno tožilstvo Krško z 270 predlogi. Na njihovem območju sta mejna prehoda Obrežje in Dobova. Predloge za odvzem predmetov (na primer ponarejenih potnih listin) praviloma podajajo (in izdajajo sklepe o odvzemu) pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin po 256. členu KZ.

V tabeli 6 so navedeni podatki, kot so jih sporočila posamezna okrožna državna tožilstva in Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Podatki so, ker v letu 2007 ni bilo na voljo računalniškega programa za tozadevno zbiranje statističnih podatkov, pridobljeni ročno, kar lahko vpliva na točnost teh podatkov.

 Mirko Vrtačnik,
vrhovni državni tožilec svetnik,
namestnik Generalne državne tožilke