Zapisnik 35. seje Državnega sveta Republike Slovenije

35. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 16. 3. 2011

Predsednik je pričel 35. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.20.

Opravičili so se:

• mag. Dušan Črnigoj,
• Boris Popovič,
• Jože Slivšek,
• Branimir Štrukelj.

Na sejo so bili vabljeni:

• Dorijan Marušič,  minister za zdravje (k 3. točki dnevnega reda),
• mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (k 4. točki dnevnega reda).

Seje so se udeležili:

• Dorijan Marušič, minister za zdravje (k 3. točki),
• Barbara Stegel, svetovalka ministra, Ministrstvo za zdravje (k 3. točki),
• mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (k 4. točki),
• Leon Ravnikar, vodja Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (k 4. točki),
• Kristina Lorger, svetovalka, Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (k 4. točki),
• Božidarka Vrabič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (k 4. točki).

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 10. 3. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 34. seje Državnega sveta Republike Slovenije 
   Odobritev zapisnika 28. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov 
3. Predlog nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020  
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)- prva obravnava, EPA 1570-V 
5. Obvestilo o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika Borisa Popoviča

Glede na to, da ni bilo predloga za razširitev oz. umik točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 34. seje Državnega sveta Republike Slovenije 
   Odobritev zapisnika 28. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov 
3. Predlog nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020  
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)- prva obravnava, EPA 1570-V 
5. Obvestilo o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika Borisa Popoviča

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 34. redne seje in 28. izredne sejeDržavnega sveta

Osnutek zapisnika 34. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 10. 3. 2011.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 34. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

Osnutek zapisnika 28. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 10. 3. 2011.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 28. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanja predsednika mag. Blaža Kavčiča v zvezi s termično obdelavo odpadkov. Prav tako so po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta.

Mag. Blaž Kavčič, predlagatelj vprašanj je podal kratko obrazložitev.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 35. seji 16. 3. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanja predsednika mag. Blaža Kavčiča v zvezi s termično obdelavo odpadkov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja predsednika mag. Blaža Kavčiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja predsednika mag. Blaža Kavčiča se glasijo:

1. Kaj se dogaja s projektom termične obdelave odpadkov in postavitvijo 2 objektov za predelavo preostankov odpadkov in energetsko izrabo le-teh?
2. Kako bo Slovenija brez postavitve objektov za termično izrabo odpadkov izpolnila obveznosti iz krovne direktive za ravnanje z odpadki?
3. Ali se je Slovenija odpovedala postavitvi teh objektov doma in bo cilje do evropske direktive izpolnjevala z izvažanjem odpadkov v tujino?

Obrazložitev:

Termična izraba odpadkov oziroma termična predelava odpadkov ima mesto v Direktivi Sveta EU (75/442/EEC) o odpadkih. Slovenija brez tovrstnih okoljsko-energetskih objektov ne bo izpolnila ciljev na področju ravnanja z odpadki. Usmeritve direktive jasno nakazujejo, da je sodoben 'Waste to Energy' objekt možno postaviti le v obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja in ni jasno, zakaj Slovenija obstoječih objektov ne izrabi oziroma usposobi za takšne dejavnosti. Kot sedaj kaže bomo izpolnitev zahtev za termično obdelavo odpadkov iskali v prostih "sežigalniških" kapacitetah izven naših meja.

Pri energetski predelavi govorimo o državni javni službi, projekt pa bi se moral financirati skladno s sprejetim Operativnimi programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) v obdobju 2007-2013 iz nepovratnih kohezijskih sredstev EU.

Zadeve se v tem segmentu ne odvijajo skladno z operativnimi programom, prav tako pa ne sledijo sklepom Odbora za okolje in prostor v DZ, ki je na 24. redni seji 15. oktobra in 8. decembra obravnaval tematiko ravnanja z odpadki. Med drugim je odbor v 8. točki predlagal Ministrstvu za okolje in prostor, da naj ponovno preuči možnost uvrstitve bodočih 2 naprav za termično obdelavo preostankov komunalnih odpadkov iz rezervnega v prioritetni program financiranja v OP ROPI in spremembo iz javno-zasebnega partnerstva v javni sistem financiranja. Odbor je MOP predlagal tudi, da naj nemudoma prične s pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za takšna objekta, saj je priprava DPN časovno izjemno zahtevna. Ker so na razpolago nepovratna sredstva EU v ta namen, bi morali vlagati v projekt še dodatne napore.

Projekt je ocenjen na približno 85 milijonov evrov. V pripravo projektov je bilo vloženo že veliko denarja, določena podjetja, npr. TE-TOL, ki je v večinski državni lasti, so že pripravili določene študije, vendar se sedaj projekt možnega financiranja iz kohezijskih sredstev odmika. Zadeva je sedaj že tako daleč, da smo blizu točke, ko bo treba priznati, da projekta ne bo mogoče izvesti in s tem bomo zamudili tudi rok za črpanje nepovratnih sredstev EU.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovori.

Predlog sklepa je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Petra Požuna glede nadzora službe nujne medicinske pomoči. Prav tako so po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta.

Peter Požun, predlagatelj vprašanj je podal kratko obrazložitev.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 35. seji 16. 3. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanja državnega svetnika Petra Požuna glede nadzorov nad izvajanjem službe nujne medicinske pomoči in ukrepanjem v primeru ugotovljenih kršitev, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Petra Požuna se glasijo:

• Katere upravne nadzore je Ministrstvo za zdravje izvedlo v letu 2011 za ugotavljanje upoštevanja Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Ur. l. RS 106/2008) in kako je ukrepalo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, glede na to, da so pri 20 % vseh predhodno opravljenih svetovalnih nadzorov na tem področju ugotovili nepravilnosti?
• Ali je bil v zvezi z izvajanjem zdravstvene dejavnosti nujne medicinske pomoči izveden kakšen inšpekcijski nadzor Zdravstvenega inšpektorata?
• Ali je Ministrstvo za zdravje izvedlo upravni nadzor v Zdravstvenem domu Velenje v zvezi na izvajanjem službe nujne medicinske pomoči glede nepravilnosti, ki so bile ugotovljene ob rednem strokovnem nadzoru v Zdravstvenem domu Velenje, ki ga je opravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in pri tem ugotovila strokovno nepravilno izvajanje nujnih reševalnih prevozov. Kakšne so bile ugotovitve upravnega nadzora in kateri ukrepi so bili izvršeni?
• Ali in kako bo Ministrstvo za zdravje ukrepalo zoper vodstva tistih zdravstvenih zavodov, ki izvajajo službo nujne medicinske pomoči, a z neupoštevanjem Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči oziroma Pravilnika o prevozih pacientov neposredno ogrožajo življenja in zdravje ljudi, obenem pa nenamensko porabljajo finančna sredstva, ki jih prejemajo iz javne blagajne (ZZZS), skladno s Splošnim dogovorom?
• Kako namerava Ministrstvo za zdravje zagotoviti, da bodo vodstva zdravstvenih zavodov, ki izvajajo službo nujne medicinske pomoči, zaposlovala ustrezno izobražen in usposobljen zdravstveni kader, skladno z 10. in 11. členom Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči ter 9. členom Pravilnika o prevozih pacientov?
• Ali je v primeru ugotovljenega nenamenskega trošenja sredstev namenjenih za izvajanje Službe nujne medicinske pomoči kakorkoli ukrepal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije?

Obrazložitev:

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008) ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. Glede na delež ugotovljenih nepravilnosti pri predhodnih svetovalnih nadzorih v posameznih zdravstvenih zavodih na področju izvajanja nujne medicinske pomoči, bi kazalo izvesti upravni nadzor v zavodih, kjer so bile nepravilnosti ugotovljene, v skladu s Pravilnikom o upravnem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 14/1995 in 72/1998). Slednji, poleg rednega nadzora po programu, dopušča tudi izvedbo upravnega nadzora nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev po lastni presoji pristojnega ministra. Pravilnik predvideva tudi izdajo odločbe, s katero določi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti ali v primeru ugotovitve o obstoju neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere, tudi odreditev začasnega ukrepa v skladu s posebnimi predpisi.
V proces nadzora nad izvajanjem službe nujne medicinske pomoči bi kazalo vključiti tudi  Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, glede na to, da mu Zakon o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 59/2006 – UPB2) med drugim nalaga tudi naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s posebnimi predpisi oziroma predpisi z delovnega področja ministrstva. Med delovne naloge Zdravstvenega inšpektorata namreč spada tudi nadzor nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti, vključno z nadzorom nad spoštovanjem pacientovih pravic, med katerimi Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008) v 5. členu navaja tudi pravico pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Nujna medicinska pomoč zagotovo predstavlja tisti del zdravstvene oskrbe, kjer je kakovostna in varna oskrba lahko ključnega, tudi življenjskega pomena.
Primer ugotovljenih strokovnih nepravilnosti pri izvajanju nujnih reševalnih prevozov v Zdravstvenem domu Velenje, o čemer so obsežno poročali tudi mediji, kaže na to, da organizacija in izvajanje nujne medicinske pomoči nista povsod usklajena s ključnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje (Pravilnik o službi nujen medicinske pomoči, Pravilnik o prevozih pacientov, Zakonom o varnosti v cestnem prometu, Zakonu o pacientovih pravicah, Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ter Navodilom o pripravi ocene ogroženosti). Primer opozarja na številne nepravilnosti v praksi. Na primer neustrezni ali celo neobstoječi letni načrti izobraževanj in strokovnih izpopolnjevanj zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, od katerih usposobljenosti na področju izvajanja nujne medicinske pomoči, so lahko usodni življenje in zdravje posameznika. Prav tako je sporna nenamenska poraba sredstev za izvajanje Službe nujne medicinske pomoči in izobraževanje zaposlenih v okviru enot nujne medicinske pomoči, saj 23. člen Aneksa k Splošnemu dogovoru za leto 2010 jasno določa, da je potrebno porabiti razliko v prejetih in porabljenih sredstvih za plače izvajalcev nujne medicinske pomoči za prednostno financiranje dodiplomskega izobraževanja zdravstvenih tehnikov za naziv diplomirani zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra in ostalo strokovno izobraževanje. V nadzor bi se v tem primeru lahko aktivno vključil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot ena od pogodbenih strank Splošnega dogovora za leto 2010 in kot nadzorni organ, naveden v XII. poglavju tega istega dogovora.

Nesprejemljivo v povezavi z zagotavljanjem kvalitete izvajanja službe nujne medicinske pomoči je tudi izvajanje usposabljanj iz temeljnih postopkov oživljanja s strani nepooblaščenih organizatorjev in neusklajenost vsebin tečajev s Pravilnikom o licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (Uradni list RS, št. 24/2007), kot je bilo ugotovljeno za Zdravstveni dom Velenje. Posledično to pomeni, da zaposleni na podlagi takšnih tečajev ne morejo imeti priznanih obveznih vsebin s področja zdravstvene in babiške nege, ki služijo kot podlaga za obnovitev licence za izvajanje dejavnosti zdravstvene in babiške nege, obenem pa ni zagotovljeno upoštevanje doktrine.

Ključnega pomena za kakovostno in varno izvajanje službe nujne medicinske pomoči je tudi pravilna sestava ekip za nujne in nenujne prevoze, ki jo ureja 9. člen Pravilnika o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/2009 in 31/2010) ter sestava in obseg ekip za izvajanje nujne medicinske pomoči, kot jo določata 10. in 11. člen Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008), in s tem povezano kadrovanje v okviru zdravstvenih zavodov.

Pravilnik o prevozih pacientov tako v 9. členu določa, da ekipo za nujne prevoze sestavljajo zdravstveni reševalec-voznik, diplomirani zdravstvenik in po potrebi zdravnik, ekipo za nenujne prevoze pa zdravstveni reševalec-spremljevalec in zdravstveni reševalec-voznik. Isti pravilnik sicer v 28. členu določa časovno omejene izjeme pri sestavi ekip za nujne in nenujne prevoze, nikakor pa se ne bi smelo dopustiti, da se, tudi zaradi želje po zniževanju stroškov dela, vključuje v ekipo za nujne in nenujne prevoze profile, ki ne ustrezajo zahtevanim izobrazbenim kriterijem, navedenim v pravilniku, oziroma da se izpušča profile, ki bi v ekipi morali biti nujno prisotni.

Strokovno nepravilno izvajanje nujnih reševalnih prevozov pacientov brez spremstva oziroma prisotnosti usposobljenega zdravstvenega tehnika za izvajanje nujnih reševalnih prevozov ali s prisotnostjo zdravstvenega tehnika (pripravnika), ki ni usposobljen za izvajanje nujnih reševalnih prevozov, je nesprejemljivo, saj lahko predstavlja nevarnost za zdravje in življenje vseh pacientov, ki potrebujejo nujni reševalni prevoz. Z neustrezno sestavo tima, ki gre na mesto dogodka, kjer je je potrebna nujna medicinska pomoč poškodovancem ali nenadno obolelim. Namreč ni zagotovljena: strokovna oskrba pacienta na kraju dogodka, izvajanje urgentne zdravstvene nege, pravilna priprava na transport s pravilno in varno izvedbo transporta reševalnega vozila ter ni zagotovljen strokovni nadzor pacienta in izvajanje urgentne zdravstvene nege med prevozom pacienta – npr. ni zagotovljen strokoven nadzor nad dihalnimi potmi oz. ni zagotovljena takojšnja in pravilna pomoč v primeru zastoja dihanja ali katerega koli zapleta, ki se med prevozom lahko pojavi in rezultira v zastoju dihanja.

Izvajalec nujnih in nenujnih prevozov je, na podlagi določb Pravilnika o prevozih pacientov, dolžan voditi tudi evidenco naročenih in izvedenih prevozov ter seznam prepeljanih oseb v knjigi prevozov ali na računalniškem mediju. Vsak opravljen nujni prevoz brez navzočnosti zdravnika bi tako moral biti popisan na posebnem obrazcu, podatki pa dostopni nadzornim organom ministrstva in ZZZS. Tudi v zvezi s tem se v praksi pojavljajo nepravilnosti kot je neizpolnjevanje uradnega dokumenta Poročilo o nujnem reševalnem prevozu.

Zakonodaja povsem jasno določa pristojnost za spremljanje in nadzor nad organiziranostjo izvajalcev prevozov, usposobljenostjo ekip in ustreznostjo opreme. Na podlagi 23. člena Pravilnika o prevozih pacientov naj bi tovrstno spremljanje in nadzor izvajalo pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za zdravje. Nadzor naj bi zajemal organizacijo in način delovanja izvajalcev prevozov in sprejeto mrežo izvajalcev prevozov, skladnost dokumentacije izvajalcev s pravilnikom, obsega opravljenega dela, izpolnjevanje normativov glede kadrov in njihove usposobljenosti, pogojev glede vozil in opreme in druge naloge po navodilu ministra.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 28. 2. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede zagotavljanja sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti za oklepnike Patria v proračunu Republike Slovenije za leti 2011 in 2012.

- - -

Po elektronski pošti 28. 2. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči.

- - -

Po elektronski pošti 28. 2. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z izgradnjo nadomestnega bloka 6 v TEŠ.

- - -

Po elektronski pošti 28. 2. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede začasnega financiranja javnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov.

- - -

Po elektronski pošti 10. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike poplačila odškodnine za nastalo materialno škodo slovenskim žrtvam nacifašizma.

- - -

Sledili so odgovori ministrstev in Vlade Republike Slovenije na vprašanja, ki so jih državni svetniki in svetnica zastavili ustno na 34. seji Državnega sveta predsedniku Vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju, in sicer:

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure o predlogu OECD po vpeljevanju šolnin in stališčih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zvezi s tem.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede razmerja med znanostjo in gospodarstvom.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede aktivnosti ministrstva v povezavi z ekosocialnimi in razvojnimi kapacitetami in odgovor na vprašanje državne svetnice Lidije Jerkič glede zakona o delitvi dobička med zaposlene.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede nadgradnje zdravstvenega sistema.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s socialnim podjetništvom in zaposlovanjem invalidov.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z vprašanjem nasledstva arhivov.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Draga Ščernjaviča v zvezi s pripravo izhodišč za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko na vprašanje državnega svetnika Milana Ozimiča o regionalizaciji in decentralizaciji Slovenije.

• Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede porazdelitve dohodkov v verigi preskrbe s hrano.

• Po elektronski pošti 15. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z družbo Nafta Lendava.

 

3. točka dnevnega reda: Predlog nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020

Predlog nadgradnje so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 10. 3. 2011.

Predlog nadgradnje je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop. Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop.

Minister za zdravje Dorijan Marušič je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo in zdravstvo Peter Požun je pojasnil stališče komisije.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja interesne skupine mag. Dušan Semolič.

V razpravi so sodelovali: Boris Šuštaršič, Rastislav Jože Reven, dr. Andrej Rus, Darko Fras, mag. Stojan Binder, Marijan Klemenc.

Zaradi časovne stiske je predsednik predlagal, da minister za zdravje Dorijan Marušič na neodgovornjena vprašanja odgovori pisno.

Minister za zdravje Dorijan Marušič se je strinjal in se zahvalil sodelujočim v razpravi.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog sklepa:                

Državni svet Republike Slovenije je na 35. seji 16. 3. 2011, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) ter na podlagi seznanitve s Predlogom nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet se je seznanil s Predlogom nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je v javno razpravo predložilo Ministrstvo za zdravje.

Državni svet Ministrstvu za zdravje izreka pohvalo predloženemu dokumentu zaradi njegove preglednosti in dobre podlage za iskanje ustvarjalnih rešitev. Pristop k celovitim spremembam v zdravstvenem sistemu na način, da se najprej doseže konsenz o glavnih usmeritvah sprememb, nato pa se nadaljuje z usklajevanjem o spremembah na parcialnih področjih, pa Državni svet ocenjuje kot moderen in ustreznejši od pristopov pri nekaterih prejšnjih predlaganih reformah.

Državni svet meni, da koncept zasledovanja dostopnosti na več vsebinskih ravneh, ki je predstavljen kot temeljno načelo nadgradnje zdravstvenega sistema, ponuja dobro iztočnico za spremembe. Zlasti za demografsko ogrožena področja bo napovedano hkratno zagotavljanje geografske, kakovostne in finančne dostopnosti ključnega pomena. Državni svet zato podpira načrtovano integracijo oziroma mreženje znotraj in med posameznimi ravnmi zdravstvenega sistema, s čimer bodo lahko doseženi boljši izkoristki sistema tako z ekonomičnega kot strokovnega in kakovostnega vidika.

Državni svet meni, da naj bo cilj nadgradnje vzpostavitev integralnega in učinkovitega zdravstvenega sistema, pri čemer naj bo v ospredju iskanja rešitev pacient oziroma zavarovanec. Pri tem Državni svet ugotavlja, da je v dokumentu že nakazana drugačna organiziranost in povezovanje med različnimi zdravstvenimi profili, pri čemer je posebej izpostavljen tudi prenos določenih kompetenc na diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice z namenom večje dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev. Uspešni projekti referenčnih ambulant se že izvajajo, vendar pa Državni svet ugotavlja, da zakonodaja tem spremembam ne sledi, saj nekaterih nujno potrebnih zakonskih podlag za zastavljeno kadrovsko reorganizacijo dela še vedno ni. Prav tako rešitve na tem področju ne nakazuje predloženo gradivo. Navedene težave veljajo zlasti za področje zdravstvene in babiške nege, ki zajema največje število izvajalcev v okviru zdravstvenega sistema, zato Državni svet meni, da bi ga bilo potrebno čim prej urediti v posebnem, samostojnem zakonu, kot to velja za zdravniško službo.

Državni svet ugotavlja, da ostaja neurejen tudi položaj delovnih terapevtov, zlasti v delu prenosa javnih pooblastil na posamezne zbornice. Delovni terapevti predstavljajo pomemben del zdravstvenih timov, saj aktivno delujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva, od primarnega do terciarnega. S tega vidika bodo njihove izkušnje pomembne tudi v procesu oblikovanja normativov in standardov dela zdravstvenih delavcev, zato bi jih kazalo vanj aktivno vključiti, še prej pa dosledno zakonsko urediti njihovo vlogo v zdravstvenih timih.

Državni svet prav tako opozarja na trditev v gradivu, da odliv zdravstvenih delavcev zaenkrat ni velik, saj praksa kaže, da se na področju zdravstvene nege beleži precejšnje število vlog za izdajo potrdil o pridobljenih kvalifikacijah za zaposlitev v drugih državah EU. Ta podatek je lahko za prihodnost zaskrbljujoč.

Državni svet predlaga, da se javnosti čim prej poda predlog sestave nove košarice pravic, saj se bo s tem razjasnilo veliko število vprašanj, ki se tesno vežejo tudi na druga odprta vprašanja nadgradnje sistema, npr. na odločitev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako bodo na podlagi jasno definirane košarice pravic tudi zavarovalnice, kot zainteresirani deležniki na področju ponudbe prostovoljnih zavarovanj, lahko lažje načrtovale svoje poslovne poteze v prihodnosti.

Državni svet meni, da bi se moral del sprememb usmeriti tudi v pospeševanje vključevanja uravnoteženih kazalnikov ter načel kontrolinga v zdravstveni sistem, kar bi omogočilo natančno in periodično sledenje finančnim in procesnim kazalnikom, zadovoljstvu uporabnikov sistema in dalo podlago za ocenjevanje uspešnosti obvladovanja kadrovskih zahtev sistema. 

Državni svet kot vprašanja, v zvezi s katerimi se mnenja izrazito delijo, izpostavlja:

• Zagotavljanje večje avtonomije zdravstvenih zavodov na podlagi prenosa lastništva premoženja na javne zavode, kjer je vprašljiv končni učinek takšnega prenosa, saj lahko vodi do hromitve temeljnih funkcij javnih zavodov v smislu zagotavljanja vsem državljanom dostopnih zdravstvenih storitev, na podlagi povečanega interesa zavodov za izrabljanje prenesenega javnega premoženja v pretežno tržne namene;

• Predviden izstop nekaterih skupin zdravstvenih delavcev iz sistema javnih uslužbencev, ki je povezan z vprašanjem zagotavljanja potrebne mase javnih finančnih sredstev za, po vsej verjetnosti, povečane zahteve po zvišanju plačil za delo s strani posamezne skupine zdravstvenih delavcev. Zdravstveni sistem bi moral graditi na delovanju timov zdravstvenih delavcev, kar pomeni na različnih profilih zdravstvenih delavcev (zdravnikih, medicinskih sestrah, babicah, delovnih terapevtih itd). Izstop zgolj ene same skupine zdravstvenih delavcev iz sistema bi v delovanje takšnih timov vnesel razdor in posledično znižal kvaliteto dela.

• Posledice morebitnega prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje ter s tem povezane prilagoditve vsebine košarice pravic. Državni svet ugotavlja, da skrb v zvezi s posledicami takšnega prenosa izražajo tako zavarovalnice, ki ponujajo storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi reprezentativna invalidska organizacija. Prvi ocenjujejo, da se bodo zaradi zmanjšanega interesa prebivalstva za prostovoljno sklepanje dodatnih zavarovanj na področju zdravstvenega varstva povečala neposredna plačila iz žepa, solidarnost v sistemu pa temu primerno zmanjšala. Zato predlagajo uvedbo obveznih oblik zasebnih zavarovanj kot jih poznajo nekatere evropske države, na primer Nizozemska.

Opozarjajo tudi na zelo verjetno potrebno po predvidenem dvigu davčnih stopenj in pogostejšem revidiranju prispevnih stopenj v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja z namenom zagotavljanja stabilnosti javnofinančnega sistema, kar se je do sedaj izvajalo zlasti preko višanja prispevnih stopenj v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Izpostavljajo tudi problem izgube 500 delovnih mest ter okrnitev konkurenčne prednosti slovenskih zavarovalnic na slovenskem trgu zdravstvenih zavarovanj, v primerjavi s tujimi zavarovalnicami, ko bo prišlo do dokončnega prenosa direktive EU o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v nacionalno zakonodajo.

Invalidske organizacije opozarjajo na velik del sive ekonomije, ki se nahaja v deležu sredstev, ki se za izvajanje zdravstvenih storitev plačujejo iz žepov posameznikov, izven sistema prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. V zvezi s t.i. nenujnimi storitvami, za katere se napoveduje izločitev iz košarice pravic (nenujni prevozi, zdraviliška zdravljenja, ki niso nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja itd.) in ki so v primerjavi z ostalo populacijo za invalide zelo pomembne, pa izražajo bojazen, da bo to pomenilo podražitev zavarovanj za navedene storitve. Posledično bodo večini invalidov zaradi njihovega, po večini šibkega ekonomskega položaja, postale nedostopne.
Zaradi spremenjene košarice pravic hkrati predvidevajo, da se bodo pravice dostopa do medicinsko-tehničnih pripomočkov ter obnovitvene rehabilitacije, ki so sedaj opredeljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju, drastično znižale. Nova košarica pravic naj bi zato nujno vključevala tudi storitve obnovitvene rehabilitacije za najtežje invalide (paraplegike, distrofike, …), nadgradnja sistema pa naj bi prinesla boljšo dostopnost do bioloških zdravil in invalidom zagotavljala osnovno kvaliteto življenja brez doplačil (za invalidske vozičke, inkontinenčni material,  negovalne postelje).

• Način ločevanja javnega in zasebnega dela sistema zagotavljanja zdravstvenih storitev, ki se jasno kaže kot prelomna točka podpore ali nasprotovanja predlagani nadgradnji sistema.

• Položaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zdravstvenem sistemu - ali bo igral zgolj vlogo razdeljevalca finančnih sredstev ali vlogo aktivnega kupca kakovostnih storitev za tiste, ki vanj vplačujejo svoja sredstva?

• Nove naloge svetov javnih zavodov na področju zdravstva: če je mišljeno, da bodo v prihodnje ti sveti odigrali pomembnejšo nadzorno vlogo nad učinkovitostjo in delovanjem zdravstvenih zavodov, potem je potrebno zagotoviti temu primerno sestavo njihovih članov. Zlasti se ne sme pri tem pozabiti na predstavnike uporabnikov – pacientov.

Državni svet ugotavlja, da se v zvezi z obstoječim zdravstvenim sistemom in njegovimi spremembami zastavljajo številna dodatna konceptualna vprašanja, ki bi jih prav tako kazalo upoštevati v nadaljevanju razprave o nadgradnji zdravstvenega sistema:

• Obstoječi zdravstveni sistem je starejšim ljudem in ljudem s težjimi kroničnimi boleznimi manj prilagojen kot zdravim odraslim osebam in otrokom od rojstva dalje. Medicinska rehabilitacija se sicer zadovoljivo izvaja, vendar danes bazična odkritja na področju nevrobiologije človeka in genetike ponujajo bistveno bolj uspešne koncepte pri izvajanju rehabilitacije, ki bi jih kazalo implementirati, tudi zaradi zagotavljanja racionalnejše izrabe finančnih sredstev. V zvezi s skrbjo za kronične bolnike in invalide bi bilo potrebno več pozornosti nameniti tudi usposabljanju ljudi (sorodnikov, osebnih asistentov), ki skrbijo za kroničnega bolnika v njegovem domačem okolju, ne zgolj zdravstvenega osebja, hkrati pa jim zagotoviti dostop do čim bolj sodobnih in izpopolnjenih medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki so bistvenega pomena za delo s senzorno in gibalno oviranimi invalidi. V želji po čim večji sinergiji med politikami različnih resorjev je potrebno stremeti k pripravi strategije celostne obravnave rehabilitacije posameznega invalida, iz medicinskega in zdravstvenega vidika. Nujno bi bilo tudi podrobno opredeliti in urediti varstvo invalidov.

• Informatizacija zdravstvenega sistema, v povezavi z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja in prenehanja uporabe zdravstvene knjižice, je kljub poenostavitvi administrativnih postopkov, v veliki meri odrezala pacienta od podatkov, za katere bi bilo dobro, da so mu v razumnem obsegu konstantno na voljo. Za dostop do tega nabora zdravstvenih podatkov niso mogli služiti niti tako imenovani ''zdravkomati'', ki so se do nedavnega uporabljali za potrjevanje veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja z zdravstveno kartico, torej zgolj v administrativne namene.

Državni svet meni, da bo nadgradnja sistema uspela, če bodo spremembe v končni fazi doprinesle k razrešitvi nekaterih ključnih problemov in dilem obstoječega zdravstvenega sistema, kot so: zagotavljanje boljše časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev (omogočanje čimprejšnjega prvega dostopa do zdravstvenega sistema oziroma prve obravnave), nujno potrebna jasna razmejitev javnega in zasebnega dela ponudnikov zdravstvenih storitev (podlaga za normalizacijo financiranja javnega dela ter osnova za normalen razvoj trga zasebnih storitev) ter prevetritev košarice pravic v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v povezavi s ključnimi odločitvami v zvezi z ukinitvijo ali ohranitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Državni svet se zavezuje, da se bodo državni svetniki aktivno in konstruktivno vključili v proces usklajevanja o ključnih rešitvah predlagane nadgradnje zdravstvenega sistema tako v času javne razprave kot tekom zakonodajne procedure.

Predlog sklepa je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)- prva obravnava, EPA 1570-V

Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu DZ z dne 4. 2. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 10. 3. 2011.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mnenje komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 10. 3. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče komisije.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič.  Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja interesne skupine Peter Vrisk.

V razpravi so sodelovali: dr. Janvit Golob, Anton Peršak, prof. dr. Jože Mencinger, Bojan Papič, dr. Andrej Rus, Cvetko Zupančič.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

Na koncu četrtega odstavka predloga mnenja se doda naslednje besedilo, ki se glasi:

"Državni svet predlaga konkretno pripombo k 17. členu:
V četrtem odstavku spremenjenega 80. člena, ki med drugim določa pomen nezahtevnih agromelioracij, se točka d) spremeni tako, da se glasi:
"odstranitev oziroma zasutje z zemljo kamnitih osamelcev do skupne količine 200m3 na površini do 1ha,".

Obrazložitev:
Državni svet meni, da je dikcija Predlogu zakona, ki govori o količini 20m3, problematična za kraška območja (Kras, Bela krajina, Suha krajina), kjer se na majhnih površinah nahaja velika količina kamenja, ki ga lastniki odstranjujejo ali zasujejo z zemljo. V primeru, da bi obveljala prvotna dikcija, na omenjenih območjih praktično sploh ne bi mogli izvajati nezahtevne agromelioracije, ampak zahtevne. "

* * *

Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič.

Amandma je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amanadmajem:                                                                                                                                                 
Državni svet Republike Slovenije je na 35. seji 16. 3. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)- prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije predlog zakona v okviru prve obravnave podpira, saj meni, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet ugotavlja, da so dopolnitve in spremembe namenjene predvsem področju načrtovanja in varovanja kmetijskih zemljišč ter področju agrarnih operacij. Cilji zakona so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, na obstoječa stavbna zemljišča, gozdna zemljišča ter na degradirana območja. Velik poudarek je tudi na ohranjanju obstoječih obdelovalnih zemljišč in ukrepov, ki bodo spodbudili lastnike zdaj neobdelanih kmetijskih zemljišč k večji aktivnosti. Strokovne podlage s področja kmetijstva bodo osnova na podlagi katere se bo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, lahko aktivno vključevalo v postopke prostorskega načrtovanja.

Novela zakona predvideva vrsto ukrepov za ponovno vzpostavitev zemljišč za kmetijsko rabo, odpravljanja zaraščanja in izvajanje agrarnih operacij. Navedene aktivnosti se bodo financirale iz podračuna javnofinančnih prihodkov, na katerem se bodo zbirala finančna sredstva, zbrana iz odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo plačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Ocenjeno je, da bo povprečna odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 10 €/m2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da bo letni prihodek iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč okvirno 20 mio evrov.

Sprememba zakona je namenjena trajnemu varovanju kmetijskih zemljišč, ki so za slovensko kmetijstvo posebnega pomena. Vlada bo določila območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine. Na novo bodo določena in razvrščena območja kmetijskih zemljišč po namenski rabi, in sicer na območja trajno varovanih in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo v skladu s postopki iz zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, določila v prostorskih aktih lokalnih skupnosti.

S predlaganimi spremembami tega zakona se ureja tudi problematika zaraščanja kmetijskih zemljišč. Novela določa ukrepe kmetijskega inšpektorja, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne preprečuje oziroma ne odpravlja zaraščanja kmetijskih zemljišč. Ureja se sklepanje darilnih pogodb na način, da bo lastnik lahko sklenil to pogodbo le z omejenim krogom upravičencev, in sicer s sorodniki, z državo in občino. Predlog zakona odpravlja tudi določene administrativne ovire na področju agrarnih operacij, in sicer se znižuje odstotek soglasij, potrebnih za uvedbo komasacijskih postopkov, z 80 na 67 odstotkov. Na novo se ureja tudi področje agromelioracij, saj je bil ta institut v preteklosti večkrat uporabljen v druge namene, predvsem v smislu odlaganja gradbenih odpadkov na kmetijska zemljišča. Spremenjena in dopolnjena so pooblastila in pristojnosti kmetijskih inšpektorjev, spremenjene pa so tudi kazenske določbe. Pooblastila in pristojnosti kmetijskih inšpektorjev so dopolnjena na podlagi določb, ki jih predvideva novela zakona; skladno z Zakonom o prekrških so globe določene v evrih in so bistveno višje.

Državni svet podpira stališča Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki izraža zaskrbljenost nad naraščajočim trendom nenadzorovane pozidave in zaraščanja kmetijskih zemljišč, saj menijo, da je kmetijska zemljišča potrebno zaščititi najmanj tako dobro, kot sta zaščitena voda in zrak. Menijo tudi, da je pravilno zastavljen način preprečevanja pozidave in zaščite kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Hkrati pa opozarjajo, da za določitev trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč v Sloveniji obstajajo bolj kvalitetni podatki o tleh, kot so bonitetne točke, ki bodo med drugim tudi vplivale na razdelitev kmetijskih zemljišč na trajno varovana kmetijska zemljišča in ostala kmetijska zemljišča. Trajno varovanje kmetijskih zemljišč je v predlogu predvideno za deset let, dopušča pa tudi veliko izjem in je v tem skoraj identičen Zakonu o prostorskem načrtovanju. Obstaja tudi bojazen, da ob tem, ko bodo trajno varovana kmetijska zemljišča varovana najmanj deset let, ostala kmetijska zemljišča pa še manj, nekaterih, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo, to ne bo odvrnilo od nakupov kmetijskih zemljišč.

Državni svet je v razpravi izpostavil nekaj vprašanj, ki so se nanašala na sprejem občinskih prostorskih načrtov, ki bi lahko bili v zamiku zaradi sprejetja predlaganega zakona. Glede na zaraščene površine na strmih področjih, ki so se včasih obdelovale ročno, bi veljalo razmišljati v smeri rešitve obnove teh področij s postavitvijo fotovoltaik kot dodatne dejavnosti na kmetijah na področju pridobivanja energije. V zvezi z upravičenostjo stroškov pri predmetu podpore bi stroške izvedbe agromelioracije pri posameznih gradbenih in obrtniških delih, ki se priznavajo kot stroški dobave elementov in njihove montaže del na kraju samem moral nadzorovati kmetijski, ne pa gradbeni inšpektor. Tudi upravičeni in splošni stroški za pridobitev nazaj zaraščenih zemljišč s čiščenjem gozdov ali izvedenih del krčenja drevesne zarasti, grmičevja ali odstranitev kamenja (20 m3/ha), če se želi pridobiti kvalitetno zemljišče, bi morali biti višji.

Državni svet predlaga konkretno pripombo k 17. členu:
V četrtem odstavku spremenjenega 80. člena, ki med drugim določa pomen nezahtevnih agromelioracij, se točka d) spremeni tako, da se glasi:
"odstranitev oziroma zasutje z zemljo kamnitih osamelcev do skupne količine 200m3 na površini do 1ha,".
Obrazložitev:
Državni svet meni, da je dikcija Predlogu zakona, ki govori o količini 20m3, problematična za kraška območja (Kras, Bela krajina, Suha krajina), kjer se na majhnih površinah nahaja velika količina kamenja, ki ga lastniki odstranjujejo ali zasujejo z zemljo. V primeru, da bi obveljala prvotna dikcija, na omenjenih območjih praktično sploh ne bi mogli izvajati nezahtevne agromelioracije, ampak zahtevne.

Državni svet izraža bojazen, da bo v nadaljnji fazi zakonodajnega postopka prišlo do prevelikih sprememb zakona, saj lokalne skupnosti že sedaj nasprotujejo uvedbi odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča mora biti usmerjena namensko v posebno postavko, da se bodo lahko kmetijska zemljišča na novo usposabljala. V zvezi z darilnimi pogodbami za mlade prevzemnike kmetij je veljalo, da kmetujejo vsaj pet let, zato bi veljalo, da bi tudi čisti kmetje prišli do darilnih pogodb, če zemljo obdelujejo vsaj 10 let. V predlogu zakona so izpuščene obore za rejo divjadi, vključeni pa so pašniki, zato je potrebno v pomožnih objektih dodati možnost postavitve obor.

Državni svet ugotavlja, da predlog navedenega zakona daje temelje za novo prostorsko zakonodajo in sledi prostorskemu načrtovanju. Finančno nadomestilo mora biti namensko, saj si Slovenija ne more več privoščiti izgube kmetijskih zemljišč. Tudi do zelene energije moramo biti zelo previdni; čeprav ima Slovenija mednarodne zaveze do zelene energije, ima zaveze tudi do prehranske varnosti oziroma samooskrbe prebivalstva. Potrebno je vztrajati, da nobeni interesi ne bodo prevladovali, kar pomeni, da v zakonu ne sme biti nobenih izjem.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

Predlog mnenja je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

5. točka dnevnega reda: Obvestilo o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika Borisa Popoviča

Obvestilo Okrožnega sodišča v Kopru so svetniki prejeli s sklicem 10. 3. 2011 in na klop. Poročilo Mandatno-imunitetne komisije so prejeli s sklicem po elektronski pošti 10. 3. 2011 in na klop. Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop.

Poročevalec Mandatno-imunitetne komisije Peter Požun je pojasnil stališče komisije.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije se je na 35. seji, dne 16. 3. 2011, seznanil z zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru v kazenski zadevi zoper državnega svetnika Borisa Popoviča in na podlagi 60. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05- UPB1 in 95/09 - odl. US) in 91. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) sprejel

s  k  l  e  p ,

da se državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru (Opr.št. IK 35836/2010 (K 153/2008)) ne prizna imunitete in se postopek lahko nadaljuje.

Predlog sklepa je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 35. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja seja 13. aprila 2011.