Zahteva Jožeta Koržeta za dopolnitev odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta za dopolnitev odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dopolni odgovor na vprašanje glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.

Zahteva državnega svetnika Jožeta Koržeta se glasi:

Hidromelioracijska sistema oziroma kompleksa Črnolica-Nova vas-Grobelno in Vodriž-Jakob sta bila narejena v letih 1985/86. Izvedba je bila zelo slabo izpeljana. Drenažne cevi so bile na več mestih vgrajene skoraj na površini zemljišča, tako da se je na teh mestih opustila obdelava. Dolga leta nato nihče ni vzdrževal teh sistemov (Kombinati, Občina), da bi se s tem  obdržalo vsaj minimalno funkcioniranje sistema. Res je, da se je odmera izvajala že pred leti, in sicer v letih 2003 in 2004. Na intervencijo lastnikov in ob spoznanju, da sistema ne delujeta, je takratna ministrica ga. Lukačič te odmere ukinila. Nezadovoljstvo lastnikov se je pojavilo zaradi plačevanja stroškov vzdrževanja, ki ga praktično ni bilo. V tistem času se je pojavil upravljavec, da bi opravil najnujnejša opravila na sistemih. Ker je bil to čas vegetacije rastlin, ga lastniki niso pustili na njihova zemljišča.

V odgovoru ministrstvo navaja: "Cilj ministrstva je, da zaščiti interese lastnikov-uporabnikov melioracijskih sistemov." Za opisan primer to vsekakor ne velja, saj lastniki plačujejo vzdrževanje nefunkcionalnega sistema. Mislim, da je bolj zaščiten interes upravljavca, ki pa  do sedaj ni pokazal prave volje za vzdrževanje.
Ministrstvo omenja, da upravljavec ni mogel narediti melioracijskega programa brez ustanovljene melioracijske skupnosti. Menim, da bi upravljavec moral narediti dober program in ga ponuditi lastnikom. Prepričan sem, da bi bilo zato manj kratkih stikov med upravljavcem in lastniki zemljišč.
Res je tudi, da je bilo v letu 2007 na 2008 nekaj malega postorjenega na kompleksu, kar pa je bilo po zagotovilih tajnika KS Šentjur Rifnik slabo izvedeno in stroškovno netransparentno.
Kot podžupan Občine Šentjur sem vzpostavil kontakt med lastniki zemljišč in predstavnikom upravljavca Plimo d.o.o. iz Žalca z namenom, da si ogledam oba kompleksa in poskušam posredovati v dobro vseh. Vendar do tega ni prišlo. Že na samem začetku smo ugotovili, da so sistemi v takšnem stanju, da jih bo brez dodatnih sredstev težko vzpostaviti v funkcijo, za katero so namenjeni.

Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagam tudi, da na terenu izvrši komisijski ogled obeh hidromelioracijskih sistemov, ugotovi stanje funkcioniranj hidromelioracijskih sistemov ter poda stanje funkcioniranja ostalih hidromelioracijskih sistemih v RS.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v skladu s četrtim odstavkom 54. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) odgovor dopolni in ga posreduje v roku 30 dni.