Mnenje k Predlogu zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) - druga obravnava  

Državni svet podpira Predlog zakona in novosti glede na veljavno ureditev, ki so usmerjene v povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Državni svet podpira določitev sankcij za prekrške glede na njihovo težo, kar pomeni, da se predpisujejo strožje sankcije za voznike, ki storijo najhujše prekrške zoper varnost cestnega prometa, obenem pa nižje sankcije za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa.

Državni svet podpira zvišanje glob za najhujše prekrške, vendar opozarja, da predlagatelj strožjega sankcioniranja ni utemeljil z analizo, ki kaže na vzročno povezavo med višino globe in številom (najhujših) prekrškov zoper varnost cestnega prometa. Državni svet ocenjuje, da bi kazalo višino globe določiti tudi glede na objektivno okoliščino, v kateri je storjen prekršek (npr. pomanjkanje parkirnih mest v primeru nepravilnega parkiranja), in premoženjsko stanje storilcev prekrškov. Na podlagi prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih Državni svet ugotavlja, da so predpisane globe za istovrstne prekrške v prikazanih državah (npr. Italija, Francija, Nemčija, Avstrija) nižje kot jih predvideva Predlog zakona. Državni svet poziva predlagatelja, da še pred odločanjem o zakonu v Državnem zboru predloži analizo, ki bo jasno pokazala, kako višina globe vpliva na spoštovanje cestnoprometnih predpisov. 

Državni svet meni, da samo z ukrepom strožjega sankcioniranja storilcev prekrškov ne bomo povečali varnosti v cestnem prometu, ampak bomo to dosegli ob istočasnem izvajanju ukrepa vzgoje in izobraževanja mladih udeležencev v cestnem prometu, kar namerava predlagatelj prepustiti civilni družbi, ter z izboljšanjem kakovosti cestne infrastrukture in prometne opreme, za kar pa je vedno manj sredstev.

Državni svet tudi meni, da povratniki, ki dnevno ogrožajo varnost v cestnem prometu in ne plačujejo kazni, niso dovolj sankcionirani. Zakon bi moral za tovrstne storilce določiti strožje kazni (npr. pridržanje ali pripor, dokler kazen ni plačana).
Državni svet podpira natančno opredelitev pristojnosti občinskega redarstva v 15. členu Predloga zakona, s čimer se preprečuje različno tolmačenje obsega njihovih nalog.

Državni svet podpira namero predlagatelja, da bo v nadaljnji obravnavi z amandmajem k 17. in 34. členu ohranil veljavno ureditev, po kateri je uporaba kolesarskih zaščitnih čelad obvezna za otroke, ne pa tudi za odrasle.

Državni svet opozarja na pripombo Višjega sodišča v Ljubljani, Oddelka za prekrške, ki se ne strinja s črtanjem določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška. Udeleženec cestnega prometa bo tako v primeru povzročitve prometne nesreče I. (povzročena materialna škoda) ali II. (povzročene lahke telesne poškodbe) kategorije kaznovan le za temeljni prekršek (npr. neprilagojena hitrost, rdeča luč, nepravilna smer vožnje, itd), kar pomeni, da se za navedene prometne nesreče vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico ne bo ugotavljala, ampak se bo ugotavljalo samo, ali je kršitelj storil dejanje, ki je določeno kot prekršek, ali ne.  Poleg utemeljitve Višjega sodišča v sodišča v Ljubljani, Oddelka za prekrške, ki predlaga dopolnitev zakona z novim 112. členom, Državni svet opozarja, da se s črtanjem povzročitve prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška zmanjšuje pravna varnost oškodovancev, saj bodo morali za povrnitev škode iz naslova zavarovalne police v civilnopravnem postopku dokazovati vzročno zvezo med prometno nesrečo, ki jo je povzročil drug voznik, in nastalo škodo (materialna škoda ali lahka telesna poškodba).  V veljavni ureditvi je v interesu povzročitelja prometne nesreče, da se dogovori z oškodovanim voznikom, sedaj pa to ne bo več v njegovem interesu.  Ne glede na to, da po besedah predlagatelja stroški za tovrstne prekrške lahko presegajo stroške za najhujše prekrške, Državni svet poudarja, da odločitve o tem vprašanju ne moremo prepustiti zavarovalnicam, ampak mora zakon dati pravno podlago za uveljavitev pravic voznikov, ki so oškodovani v prometni nesreči. Zato Državni svet predlaga ponovno preučitev predloga, da se ohrani veljavna ureditev, po kateri je povzročitev prometne nesreče kvalificirana oblika prekrška.  

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.