Zapisnik 25. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

25. izredna seja Državnega sveta je bila v ponedeljek, 22. 11. 2010

Podpredsednica je pričela 25. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklicala na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 15. uri in zaključila ob 16.45.

Opravičili so se:

• mag. Blaž Kavčič
• mag. Stojan Binder
• mag. Dušan Črnigoj
• dr. Zoltan Jan
• Jože Korže
• Peter Požun
• Peter Vrisk

Na sejo sta bila vabljena:

• dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 1. točki dnevnega reda,
• dr. Franc Križanič, minister za finance k 2. točki dnevnega reda.

Seje so se udeležili:

• dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 1. točki dnevnega reda,
• Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije,
• Damjana Košir, generalna direktorica na direktoratu za trg dela in zaposlovanja, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve k 1. točki dnevnega reda,
• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, k 2. točki dnevnega reda,
• Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance k 2. točki dnevnega reda,
• Marko Drofenik, sekretar na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 2. točki dnevnega reda,
• Josip Mihalic, vodja sektorja za Evropski sklad za razvoj ribištva na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 2. točki dnevnega reda,
• Duša Trobec Bučan, državna sekretarka na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 2. točki dnevnega reda,
• Slavko Tekavčič, sekretar na Ministrstvu za finance k 2. točki dnevnega reda,
• Kristina Šteblaj, vodja sektorja za proračun na Ministrstvu za finance k 2. točki dnevnega reda.

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 18. 11. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (ZMD)

 

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

Po elektronski pošti dne 19.11.2010 in na klop so svetniki prejeli Predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Bojan Kekec) za sprejem odložilnega veta s točko

• Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)

 

Glede na sprejeto razširitev je podpredsednica predlagala naslednji

DNEVNI RED:

1. Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (ZMD)
2. Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)

 

1. točka dnevnega reda: Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (ZMD)

Državni zbor je zakon sprejel na 21. redni seji v torek, 26. oktobra 2010 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.
Predlog zahteve Interesne skupine delojemalcev so prejeli s sklicem 18. 11. 2010 in na klop.

Predlog za razpis zakonodajnega referenduma je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog zahteve Državnega sveta za razpis zakonodajnega referenduma.

Predstavnik zahteve za referendum mag. Dušan Semolič je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagatelja zakona dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Drago Žura je podal stališče komisije.

V razpravi so sodelovali prof. dr. Jože Mencinger, mag. Dušan Semolič, dr. Andrej Rus, Boris Šuštaršič, dr. Janvit Golob, Lidija Jerkič.

Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.

Podpredsednica je predlagala v sprejem naslednji predlog zahteve za referendum:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. izredni seji 22. 11. 2010 na podlagi drugega odstavka 90. člena v povezavi s četrto alinejo 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 12. člena v povezavi z 12.a členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/07 - UPB2), v zvezi z Zakonom o malem delu (ZMD), sprejel

ZAHTEVO

za razpis zakonodajnega referenduma iz drugega odstavka 90. člena v povezavi s četrto alinejo 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) o Zakonu o malem delu (ZMD).

Referendumsko vprašanje naj se v skladu s 16.c členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/07 - UPB2), glasi:

"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 33. izredni seji, dne 16.11.2010?"

Obrazložitev:

Državni svet Republike Slovenije je od Državnega zbora Republike Slovenije zahteval, da o Zakonu o malem delu (ZMD) ponovno odloča. Državni zbor Republike Slovenije je zakon na 33. izredni seji dne 16.11.2010 ponovno sprejel.

Državni svet kljub ponovnemu sprejemu zakona še vedno meni, da bo Zakon o malem delu zagotovo imel negativne in nepopravljive posledice na trgu dela, ker bo spodbudil proces zmanjševanja zaposlovanja za nedoločen čas. Povečal bo obseg negotovih oblik dela, mladi si bodo bistveno težje našli redno zaposlitev, ki bi jim naj zagotavljala ekonomsko in socialno varnost. Obseg rednih zaposlitev (zaposlitev na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi) se bo pospešeno zmanjševal. Po mnenju Državnega sveta več kot 100.000 brezposelnih in mladih, ki so končali šolanje in iščejo zaposlitev, pričakuje redno delo, to je delo za nedoločen čas oziroma zaposlitve, ki jih ščiti zakon o delovnih razmerjih. Zakon bo zagotovo vplival na ceno dela in s tem tudi na zmanjševanje pravic zaposlenih, katerih pravice urejajo kolektivne pogodbe. Malo delo ni prava alternativa za brezposelne in za mlade, ki po končanju šolanja iščejo zaposlitev, ki bi jim omogočila strokovno napredovanje in tisto socialno varnost, ki jo mladi in ostali brezposelni utemeljeno pričakujejo.

Malo delo z malimi pravicami in izjemno majhnimi stroški za delodajalce, je pot v še večjo revščino, kajti utemeljeno se pričakuje da bi le 10 odstotkov tistih, ki bi vstopili v malo delo, dobilo kasneje redno delo oziroma delo za nedoločen čas. Poleg tega bi uvedba malega dela še zlasti prizadela delavke, saj  se bo malo delo, glede na izkušnje iz Avstrije in Nemčije, razširilo predvsem na storitvene dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovina, čistilni servisi in podobno.

Nizki stroški cene tega dela bi povzročili, da bi delodajalci zahtevali zniževanje delavskih pravic in socialne varnosti tudi tistim delavkam in delavcem, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki jih ščitijo zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe. Zaradi hlastanja po dobičkih na račun cene dela se upravičeno pričakuje, da bodo nekateri delodajalci ukinjali delovna mesta za nedoločen čas in zaposlovali na teh delovnih mestih delavke in delavce na malem delu. Predlagatelji zakona priznavajo, da bo »prednost« malega dela, v primerjavi z rednim delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic). Skratka odrekanje in zmanjševanje pravic delavk in delavcev se razume kot krepitev »konkurenčne prednosti«.

Malim delavcem po mnenju Državnega sveta malo delo za razliko od rednega delovnega razmerja:
-           ne prinaša denarnega nadomestila v času bolezni,
-           ne prinaša povrnjenih stroškov prevoza,
-           ne prinaša plačane malice,
-           ne prinaša plačanega dopusta,
-           ne prinaša odpovednega roka,
-           ne prinaša dodatka na delovno dobo,
-           ne prinaša odpravnine,
-           ne prinaša denarnega nadomestila v času nege otroka,
-           ne prinaša denarnega nadomestila za starševstvo ob rojstvu otroka,
-           ne prinaša poštene pokojnine,
-           ne prinaša dostojnega plačila,
-           ne prinaša pravice do 30-minutnega odmora,
-           ne prinaša pravice do stavke.

Zato male delavce postavlja v razmerju do redno zaposlenih delavcev (ne glede na to, ali delajo polni ali krajši delovni čas) v neenakopraven položaj. Obseg pravic malih delavcev ne vpliva na pridobitev sorazmernih pravic kot to velja za zaposlene, ki jih ščiti Zakon o delovnih razmerjih. Prinaša pa negotovost in revščino tistim, ki bodo delali na malih delih.

Malo delo, kot ga prinaša omenjeni zakon, zagotovo ne bo prispevalo k temu, da bi preko malega dela delavci prišli do delovnih mest, ki so zaščitena z določbami Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami. Velika večina teh ne bo nikoli več dobila dela za nedoločen čas, bo pa njihov status prispeval k temu, da se bodo zmanjšali prilivi v različne blagajne (zdravstveno, pokojninsko, socialno..).

Napaka tega zakona je tudi ta, da tri različne skupine – delavce, študente in upokojence ureja z enim zakonom. Med temi skupinami obstoje pomembne posebnosti, ki jih ne more urejati en zakon.

Državni svet opozarja, da je današnje študentsko delo za skoraj tretjino študentske populacije nujen socialni korektiv, ki omogoča, da študent lahko sploh študira. Ne more biti odgovor na nepravilnosti in anomalije pri študentskem in dijaškem delu kar ukinitev sedanjega dela. Nadomešča se s sistemom, ki bo še bolj zbirokratiziran in kot tak ne bo preprečil zlorab tega dela, bo pa prizadel mnogo študentov in dijakov, ki jim tudi zaradi slabosti obstoječega sistema podeljevanja štipendij ne omogoča, da bi čas študija absolutno posvetili študiju in njegovemu čimprejšnjemu zaključku. Malo delo, kot ga ureja omenjeni zakon, bo zagotovo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja- posojanja napotnic drugim in podobno.

Državni svet meni, da bi Vlada morala dajati pobude in predloge za takšne zakonske spremembe, ki bi spodbujale delodajalce, da bi zaposlovali nezaposlene na delovnih mestih za nedoločen čas.

Zaradi teh izrazito negativnih posledic za trg dela je Državni svet prepričan, da je potrebno uporabiti še zadnje demokratično in pravno sredstvo, s katerim bi državljanke in državljani z glasovanjem preprečili uveljavitev sprejetega spornega Zakona o malem delu, zato je sprejel zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma na naveden zakon.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Drago Žura.

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 7 pa jih je bilo proti).

2. točka dnevnega reda: Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)

Državni zbor je zakon sprejel na 22. redni seji 16. 11. 2010, in so ga svetniki prejeli naslednji dan  po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje Državnega sveta in predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Bojan Kekec) za sprejem odložilnega veta so svetniki prejeli z razširitvijo dnevnega reda 19. 11. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop svetniki prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je podal obrazložitev.

Podpredsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Alojz Kovšca je podal stališče komisije.

Razpravljali so: prof. dr. Jože Mencinger, Rastislav Jože Reven, mag. Dušan Semolič, dr. Andrej Rus, Branimir Štrukelj, dr. Janvit Golob, Anton Peršak, Bojan Kekec, Bojan Papič, Mihael Jenčič, Branko Majes, Drago Ščernjavič, Boris Šuštaršič, Rudi Cipot in Drago Žura.

Predstavnica predlagatelja zakona Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala obrazložitev.

Svoje stališče je podala Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Podpredsednica je predlagala v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. izredni seji 22. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o interventnih ukrepih (ZIU), ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji 16. novembra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o interventnih ukrepih (ZIU).

Obrazložitev:

Vlada kot predlagatelj zakona v njegovi obrazložitvi navaja, da je cilj zakona v čim krajšem času in v čim večji meri zmanjšati tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize. Zato predlaga ukrepe, ki naj bi omilili pritisk na povečanje javnofinančnega primanjkljaja. Ti ukrepi so predvsem zmanjšanje uskladitev za transferje posameznikom in gospodinjstvom, zmanjšanje uskladitev za pokojnine, omejevanje prejemkov in plač javnih uslužbencev ter funkcionarjev, podaljšanje roka za začetek uporabe Zakona o vrtcih (sofinanciranje plačil staršem za stroške vrtca) ter zmanjšanje odstotka sofinanciranja investicij občin.

Državni svet varčevanju na račun socialno najbolj ogroženih in nemočnih družbenih skupin ostro nasprotuje. Otroci, upokojenci in prejemniki socialnih transferov so družbene skupine, pri katerih se je varčevalo že dovolj. Upokojencem in prejemnikom socialnih transferov, ki morajo mesec preživeti s 500 evri ali manj, je pomemben prav vsak evro. Usklajevanja prejemkov je za te skupine ljudi zelo pomembno in jih njihovo zmanjševanje zelo prizadene. Državni svet meni, da se morajo pokojnine (pokojnina je pravica, ki izhaja iz preteklega dela) in socialni transferji, kot so otroški dodatki, dodatki za veliko družino, denarno nadomestilo brezposelnim, invalidnine, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih, rejnine, itd., usklajevati v celoti in ne samo delno. Še posebej pa je neupravičeno in neutemeljeno varčevanje na otrocih, saj je spodbujanje natalitete najbolj temeljni nacionalni interes oziroma naloga vsake družbe oziroma države, in kjer gre za relativno majhne prihranke v višini okoli 12 milijonov evrov letno. 

Popolnoma nerazumljivo je tudi zmanjšanje investicijskih sredstev občinam. Številni ugledni ekonomisti so že pred časom opozarjali, da bi lahko bil eden od ključnih ukrepov za spopad s krizo spodbujanje investicij na lokalnem nivoju, glede na to, da so na državnem nivoju veliki problemi. Zato bi morali investicijska sredstva občinam povečevati. Vir za to so lahko evropska sredstva, ki bodo v letošnjem letu realizirana približno v polovičnem znesku, torej bi lahko okoli pol milijarde neporabljenih evrov, namenili v investicije za komunalno in družbeno infrastrukturo v lokalnih skupnostih. 

Državni svet zakonu nasprotuje tudi zaradi tega, ker Vlada ne varčuje tam, kjer bi morala in sredstva razmetava za neupravičene ter nepotrebne namene. Kako je mogoče, da je prejšnja Vlada v obdobju t.i. "debelih krav" porabila okoli 8,5 milijarde evrov odhodkov, sedanja Vlada pa v kriznem obdobju, ko bi morala varčevati, porabi kar okoli 10 milijard letno? Odgovor se skriva v pomoči, ki jo je ta Vlada namenila bogati in razsipni Grčiji, dokapitalizacijah NLB d.d., ki je v težave zašla zaradi svojega skrajno neodgovornega poslovanja, ustanavljanju vedno novih in novih agencij ter povečevanju števila javnih uslužbencev, nepotrebnemu uvajanju satelitskega sistema cestninjenja, ki ga nima še nobena država v Evropi in ki bo stal kar okoli 150 milijonov evrov, neodgovornih potez ministrov, kot je bila poteza šolskega ministra, ki bo z združitvijo zimskih šolskih počitnic v enotedenske, gospodarstvu samo v enem tednu povzročil za kar 15 milijonov evrov škode.    

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Bojan Kekec.

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 15 pa jih je bilo proti).

- - -

Podpredsednica je zaključila 25. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnikom ter vabljenim zahvalila za razpravo in sodelovanje.