Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov-I)

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji, dne 23. 12. 2003, ob obravnavi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-I), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 32. seji, dne 19. 12. 2003, sprejel

S K L E P

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov-I)

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o divjadi in lovstvu obravnava v 5. poglavju trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Po členu 24/2 zakona se za trajnostno gospodarjenje podeli koncesija lovski družini. Vsebina koncesije, trajanje in prednost je določena v čl.25, 26 in 27. V členu 29 pa je določena koncesijska dajatev, ki opredeljuje merila izračunavanja višine koncesije. Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/93) je določil katere naravne dobrine so državna lastnina, med drugimi tudi prosto živeča divjad. Prav tako je Zakon o varstvu okolja določil koncesijo kot obliko izkoriščanja konkretne naravne dobrine, ki je državna last.

Zakon o varstvu okolja pa je bil dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 1/96). Navedeni zakon je v členu 111.a, 111.b in 111.c uredil vprašanje koncesij in dovoljenj glede obstoječih pravic upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti.

Člen 111.a navedenega zakona izrecno določa, da se obstoječe pravice na izkoriščanju naravnih dobrin uresničujejo v obsegu in na način in pod pogoji, določenimi v pravnomočnem aktu, s katerimi je bila pridobljena. Pri podeljevanju koncesij po določbah člena 21. ali dovoljenj po določbah člena 22. se ne sme posegati v pravice prejšnjega odstavka.

Člen 111.b določa, da za pravico iz prvega odstavka 111.a člena se šteje pravice, ki je bila pridobljena:

"Nato sledi naštevanje 13 pravic kot vodna pravica, vodno soglasje za odvzem mivke, peska, dovoljenje za gospodarski ribolov, upravljanje ribiških okolišev, dovoljenje za raziskavo rudnin, dovoljenje za izkoriščanje rudnin, dovoljenje za pridobivanje drugih rudnin, dovoljenje luške dejavnosti".

V 9. točki čl.111.b je izrecno navedeno, "akt o izročitvi lovišča v upravljanje iz 23. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in upravljanju lovišč (Ur.l. SRS, št. 25/76 in 29/86".

Zakon o varstvu okolja skupaj s spremembami in dopolnitvami izrecno priznavata pridobljene pravice pravnim osebam pri izkoriščanju naravnih dobrin v lasti RS pod dosedanjimi pogoji.

Zakon o divjadi in lovstvu pa koncesije urejuje popolnoma na novo, v spremenjeni vsebini in obveznosti. Obstaja evidentna razlika med dvema zakonoma, ko se ista snov urejuje 2-krat in to na različen način. Iz navedenega razloga smatramo, da so določila Zakona o divjadi in lovstvu, ki omejujejo koncesije nezakonita, ker nasprotujejo 111.b čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki urejuje vse vrste koncesij oziroma pridobljenih pravic na naravnih dobrinah.

Zakon o divjadi in o lovstvu v čl.31. in 32. usmerja in postavlja omejitve pri posegih v okolje divjadi v gozdu in kmetijskih zemljiščih. Tako pri omejitvi uporabe zemljišč kot tudi, če vzamemo čl.53., 54., 55. in 56. se ne sme pozabiti, da je po protokolu h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin 1. člen lastninska pravica temeljna človeška pravica. Omejitve pa posegajo zelo široko, saj se razna določila npr. 2., 4. in 6. odstavka 31. člena lahko razlagajo poljubno široko. Vsaka domnevna prekoračitev pa je podvržena nesorazmerno visokim kaznim.

Člen 33 Zakona o divjadi in lovstvu zahteva, da se mora ohranjati posamezne odseke stare struge in rastoče drevje. Tretji odstavek zahteva, da se pri osuševanju zemljišč najmanj 1/5 ohrani v prvotnem stanju. Ta izvedba je zelo težko izvedljiva, če že ne nemogoča. Dela na vodotokih, obalnih zemljiščih in vodnih zemljiščih so podvržena pogojem in merilom Zakona o vodah (Ur.l. RS, št.67/2002) in Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002). Zakon o divjadi in lovstvu jih ne more spremeniti ali razveljavljati.

Zakon o divjadi in lovstvu vsebuje 16. del to je kazenske določbe. Kazenske določbe segajo do 30,000.000,00 tolarjev. Višina kazni je nesorazmerna in nemogoča, saj niti ne ustreza teži kršitve kot tudi višini sankcije. Kako naj plača lovska družina kazen do 30,000.000,00 sit, če znaša njen običajni proračun nekaj milijonov sit.

Člen 79 Zakona o divjadi in lovstvu obravnava določitev pravic upravljanja z gojitvenimi lovišči in lastninjenje družbenega premoženja nekaterih upravljalcev gojitvenih lovišč. Ta člen je nedosleden. Tako odvzema pravice do upravljanja podjetju GL Fazan Beltinci p.o. in Kozorog Kamnik p.o., še naprej pa dopušča pravico do upravljanja z gojitvenim loviščem Triglav Bled Javnemu zavodu Triglavski narodni park. To je nepravilno. Poleg tega Javni zavod TNP opravlja druge funkcije kot lovstvo. V 6., 7. in 8. odstavku člena 79 se omenja, da bo Zavod za gozdove Slovenije prevzel potrebno število delavcev. Kaj to pomeni potrebno število delavcev? Površine lovišč ostanejo nespremenjene in njihove naloge prav tako. Ali to pomeni enostavno odpuščanje delavcev in nadaljevanje upravljanja z oddajanjem v najem, kar ni cilj gojitvenih lovišč.

Šesti odstavek 79. člena določa, da se Lovski zvezi Slovenije z uveljavitvijo tega zakona odvzame pravica do upravljanja z gojitvenima loviščema Žitna gora in Ljubljanski vrh.

Lovska zveza Slovenije je zveza društev, to je zveza civilno pravnih oseb. Civilno pravni osebi se ne more nekaj lastniniti, saj to nasprotuje obstoječi pravici po čl.111.a in 111.b Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja.

Neprimerno je določilo člena 83/1, da minister izda izvršilne predpise najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Ker po členu 85 zakon začne veljati 90 dan po objavi v Uradnem listu RS, bodo izvršilni predpisi izdani v sredini lovskega leta, kar bo onemogočilo racionalno gospodarjenje z lovišči. Določen mora biti rok največ 6 mesecev.

V zakonu ni zadovoljivo rešena škoda po divjadi, saj iz določb zakona izhaja, da je lastnik najbolj odgovoren za preprečevanje škod na svojem zemljišču. V predhodnih fazah zakonodajnega postopka so bile na prvem mestu navedene dolžnosti upravljalcev lovišč in lovskih družin pri preprečevanju škod, v samem postopku sprejemanja zakona pa so na prvo mesto postavljeni lastniki zemljišč, ki na ta način še posredno lov financirajo.

Tudi sami postopki za ugotavljanje in povračilo škod so zapleteni in dolgotrajni, podobni po do sedaj veljavnem zakonu. Obstaja bojazen, da se lovci in lastniki zemljišč v mnogih primerih ne bodo mogli niti komisijsko dogovoriti za odškodnino, zato bo lastnikom preostala samo tožba na sodišču.

V zakonu opredeljena divjad ima poleg ekološke in socialne tudi gospodarsko funkcijo; ne glede na to, čigava sta divjad in lovska pravica, so lastniki zemljišč upravičeni do nadomestila za izvajanje lovske dejavnosti na njihovih zemljiščih. Zato je nekdo, ki opravlja gospodarsko dejavnost na zemljišču, ki ni njegovo, dolžan plačati nadomestilo za uporabo.

Po določbah zakona država podeljuje koncesije upravljalcem lovišč za najmanj 20 let, pri čemer imajo absolutno prednostno pravico obstoječe lovske družine. Lovske družine, ki bi jih ustanovili lastniki zemljišč nimajo praktično nobene možnosti za pridobitev koncesije.

Zakon določa, da so same koncesnine zelo nizke,saj lahko znašajo od 10 do 50 % od vsega prodanega mesa divjadi; pri tem je zanemarjena cena trofej, ki na številnih loviščih predstavljajo veliko večji dohodek kot divjačina, kar pomeni, da koncesnine predstavljajo ostanek od tistega, kar bo lovcem ostalo od izplačanih odškodnin in stroškov del v loviščih. Od koncesnine bo zelo majhen delež namenjen tudi nedefiniranemu plačilu obremenjenosti zemljišč po divjadi.

V zakonu so lastniki zemljišč vidno zapostavljeni že pri sodelovanju in izdelavi lovsko - gojitvenih načrtov, saj s svojimi mnenji ob razgrnitvi, ko je načrt že praktično izdelan, ne morejo vplivati na njegovo morebitno spremembo; lastniki zemljišč bi morali sodelovati tudi pri oblikovanju lovišč in dati soglasje ob ustanovitvi.

V zakonu je še precej spornih vprašanj kot so krmljenje divjadi skozi vse leto, vprašanje lovišč s posebnim namenom, lovske inšpekcije in podobno, zato se resnično postavlja vprašanje, kako bo zakon zaživel v praksi.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.