Odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev (v zvezi z nelegalnimi samskimi domovi za tuje delavce)

Datum:  3.9.2009
Prejeto: 7.9.2009

Državni svetnik Anton Peršak je na Vlado RS naslovil pobudo v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev. V pobudi državni svetnik predlaga, da se Vlada RS v celoti čim prej odzove na vse bolj pogost pojav ustanavljanja neke vrste nelegalnih samskih domov za tuje delavce oziroma izigravanje predpisov o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju in predpisov, ki urejajo vprašanje začasnega ali stalnega bivališča, nastanitev ljudi v neprimernih objektih ipd.

Primerna nastanitev oziroma vprašanje ustreznega bivanja tujih delavcev je v zadnjih letih predvsem zaradi velikega povečanja zaposlovanja tujih delavcev, kot posledica velikih potreb gospodarstva, postala izrazito pereča in izpostavljena problematika. Da morajo imeti delavci migranti dostop do ustreznih pogojev nastanitve, se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) zavedalo že pri oblikovanju usmeritev osnutka Strategije ekonomskih migracij, kot enemu izmed ključnih strateških dokumentov na področju oblikovanja celovite migracijske politike.

Na skrajno neprimerne bivanjske pogoje (npr. neprimerni nastanitveni prostori, visoke cene najemnin, idr.), v katerih so se znašli delavci migranti na začasnem delu v Republiki Sloveniji smo bili na MDDSZ prvič opozorjeni že v letu 2008. Decembra 2008 se je z namenom seznanitve s problematiko nastanitve tujih delavcev v RS ter identificiranja primernih rešitev sestal Inšpekcijski svet RS. Ugotovljeno je bilo, da  področja oddaje nepremičnin delavcem migrantom dejansko ne ureja noben predpis, prav tako pa niso predpisani niti minimalni normativi bivalnih in higienskih pogojev.

Glede na to, da je vprašanje ustreznega bivanja delavcev migrantov povezano tudi z izvajanjem določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, za katerega pripravo in izvajanje je pristojno MDDSZ, smo se na ministrstvu odločili za proaktiven pristop k reševanju problematike. V skladu s tem je minister za delo, družino in socialne zadeve s sklepom št. 1101-4/2009/6 z dne 16.2.2009 imenoval Medresorsko delovno skupino za ureditev področja nastanitve tujcev. Osnovni cilj delovne skupine je bil proučitev dejanskega stanja na področju nastanitve tujih delavcev migrantov na začasnem delu v Republiki Sloveniji z namenom priprave predloga normativne ureditve tega področja. V delovno skupino so bili imenovani predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zdravje.

Medresorska delovna skupina se je v okviru svojega mandata seznanila s trenutnimi razmerami glede prebivanja delavcev migrantov v RS, preučila normativno ureditev tega področja v drugih državah EU ter pripravlja osnutek predpisa, ki zajema tako minimalne bivanjske kot tudi higienske standarde. Osnovni namen osnutka je na eni strani zaščita pred izkoriščanjem delavcev migrantov, ki so zaposleni v Republiki Sloveniji ter postavitev minimalnih bivalnih in higienskih standardov.    

Delovna skupina je pri oblikovanju predpisa in izbiri minimalnih standardov izhajala iz določbe 32. člena Ustave RS, ki posamezniku daje pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Delovna skupina je ugotovila, da posamezniku - delavcu migrantu ne moremo oziroma ne smemo vsiljevati ali določiti minimalnih standardov prebivanja, če se sam odloči poiskati namestitev in je kvaliteta prebivanja posledica njegove osebne in svobodne odločitve. Lahko pa v tem okviru zavežemo delodajalce, ki imajo v lasti ali najemu nastanitvene objekte in v njih nastanijo svoje delavce.

Pri tem velja izpostaviti, da se je medresorska delovna skupina pri svojem delu od vsega začetka zavedala problema ustrezne pravne podlage. V razpravi je bilo preučeno več možnih rešitev za določitev pravne podlage ureditve področja nastanitve tujcev, vendar se je na koncu izkazalo, da noben področni predpis (npr. stanovanjski zakon, zakon o prijavi prebivališča) ne predstavlja primerne pravne podlage. Kot najbolj primerna pravna podlaga se je izkazal Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), čeprav tudi ta eksplicitno ne ureja nastanitev tujcev.

Po zaključku dela medresorske delovne skupine, oziroma pripravljenem osnutku uredbe, smo pred medresorskim usklajevanjem pridobili mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo (SVZ), ki v svojem pisnem mnenju ugotavlja, da je z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom, besedilo osnutka uredbe v nasprotju s 87. členom Ustave RS in posledično tudi z legalitetnim načelom iz 120. člena ustave, po katerem je uprava vezana na ustavo in zakone. SVZ meni, da je potrebno omenjeno obveznost delodajalcev določiti v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev, hkrati s tem pa osnovne kriterije, v okviru katerih bi lahko vlada ali pristojni minister z izvršilnim predpisom nadalje urejali predmetno vprašanje nastanitve tujcev na delu v Republiki Sloveniji.

Glede na predvidene spremembe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev v letu 2010 in že pripravljenem naboru potrebnih sprememb in dopolnitev, bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo še dopolnitev ZZDT, kot jo je predlagala SVZ tako, da bo po sprejetju sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, Vlada RS lahko sprejela že pripravljen Osnutek Uredbe o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Republiki Sloveniji. Osnutek uredbe je SVZ, ob upoštevanju da bo pravna podlaga podana v ZZDT, ocenila kot dober oziroma primeren predpis za ureditev minimalnih bivalnih in higienskih standardov za nastanitev tujcev. Z uredbo bodo tujim delavcem, ki se bodo odločili za nastanitev v objektih v lasti ali najemu delodajalca, zagotovljeni ustrezni minimalni bivalni in higienski standardi, predpisani z uredbo, prav tako pa bodo tudi za delodajalce določene sankcije, če standardov ne bi spoštovali.

Izpostaviti velja, da so bili k sodelovanju v medresorski delovni skupini povabljeni tudi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov, ki so prvi javno opozorili na to problematiko in so s svojimi bogatimi izkušnjami s terena pomagali oblikovati osnutek predpisa. 

V zvezi z izvajanjem nadzora nad spoštovanjem predpisov je potrebno poudariti, da Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policija izvaja vse potrebne ukrepe po Zakonu o prijavi prebivališča in Zakonu o tujcih. Statistične podatke o kršitvah^OPOMBA je v tako ozkem segmentu zelo težko dobiti, saj je evidentiran le prekršek, ko se nekdo ni prijavil za bivanje (ali ga ni prijavil stanodajalec), ni pa posebej navedeno, da je bilo to pri nekom, ki na "črno" oddaja stanovanje oziroma celotne objekte.

-----------------------------------------------------------------------

OPOMBA
Policija je po Zakonu o prijavi prebivališča v lanskem letu ugotovila 810 kršitev oziroma prekrškov (v letu 2007 je število tovrstnih kršitev enako t.j. 810), ki so jih storili tujci.