Zapisnik 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 12.11.2003.

Seja se je pričela ob 12,10 uri in se zaključila ob 18,12 uri.

Predsednik je pričel 13. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi  51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Ker je bila po sklicu seje za 12. november 2003 sklicana seja za odložni veto dne 5. novembra, se prvotno sklicana 12. seja državnega sveta preštevilči v 13. sejo.

Opravičili so se:
-    Jože Stanič

* * *
Na sejo so bili vabljeni:
-    gospod mag. Franci But, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 3. točki,
-    gospod Anton Anderlič, poslanec v Državnem zboru k 3. točki,
-    gospa Inka Stritar, Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev k 3. točki,
-    gospod Robert Smrdelj, Združenje občin Slovenije k 3. točki,
-    gospod Boris Sovič, Skupnost občin Slovenije  k 3. točki,
-    Lovska zveza Slovenije k 3. točki,
-    Kmetijsko Gozdarska zbornica Slovenije k 3. točki,
-    gospa dr. Tea Petrin, Ministrica za gospodarstvo k 4. točki,
-    Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije k 4. točki,
-    Slovenska turistična organizacija k 4. točki,
-    Turistična zveza Slovenije k 4. točki,
-    Obrtna zbornica Slovenije, sekcija za gostinstvo in turizem k 4. točki,
-    Združenje za gostinstvo in turizem k 4. točki,
-    Gospodarska zbornica Slovenije k 4. točki,
-    gospa Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance k 5. in 6. točki,
-    Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj k 5. in 6. točki,
- - -

    Od vabljenih so najavili udeležbo:
-    gospod Jurij Pirš, Turistična zveza Slovenije,
-    mag. Darja Radič, Ministrstvo za gospodarstvo,

- - -

    Od vabljenih so se seje udeležili:
-    gospod Jože Sterle, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 3. točki,
-    gospod Bojan Lepičnik, Predsednik Lovske zveze Slovenije k 3. točki,
-    gospa Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev k 3. točki,
-    gospod Klemen Martk, član Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev k 3. točki,
-    gospod Anton Šubic, član UO Lovske zveze Slovenije k 3. točki,
-    gospod Jože Mori, Kmetijsko gozdarska Zbornica Slovenije k 3. točki,
-    gospod Marko Podrekar, državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarstvo k 4. točki,
-    gospa Marinka Gornik,  Obrtna zbornica Slovenije k 4. točki,
-    gospa Maja Pak, generalna sekretarka Turistične zveze Slovenije k 4. točki,
-    gospod Iztok Bratož, predsednik Sindikata gostinstva in turizma k 4. točki,
-    gospod Jurij Pirš,  Turistična zveza Slovenije k 4. točki,
-    gospod dr. Dušan Mramor, Minister za finance k 5. in 6. točki,
-    gospa Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance k 5. in 6. točki,
* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

    S sklicem dne 29.10.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

    1.    Odobritev zapisnika 11. seje Državnega sveta Republike Slovenije,


    2.    Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov,


3.    Predlog zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava  (EPA 995-III)


4.    Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma – druga obravnava (EPA 955-III)


5.    a) Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2004 (EPA 1004-III)

             b) Proračun Republike Slovenije za leto 2005 (EPA 1005-III)


6.    Predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (EPA 1006-III)


DNEVNI RED

Na klop so  državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

    1.    Odobritev zapisnika 11. seje Državnega sveta Republike Slovenije,
- - -
        Odobritev zapisnika 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije,


    2.    Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov,



         3.    Predlog zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava  (EPA 995-III)


         4.    Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma – druga obravnava (EPA 955-III)


         5.    a) Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2004 (EPA 1004-III)

        b) Proračun Republike Slovenije za leto 2005 (EPA 1005-III)


         6.    Predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (EPA 1006-III)

Predlagan dnevni red je bil sprejet  (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


K 1. točki dnevnega reda:
    
    -    Odobritev zapisnika  11. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik  11. seje  Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki  prejeli s sklicem 29.10.2003.

Zapisnik 11. seje je bil sprejet  (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
- - -

    -    Odobritev zapisnika  12. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik  12. seje  Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli na klop.

Zapisnik 12. seje je bil sprejet  (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za,  1 je bil proti in nihče se  glasovanja ni vzdržal).


K 2. točki dnevnega reda:

    -    Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 7.11. 2003 so prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport glede uvedbe višješolskega programa za ohranjanje in razvoj mizarskega poklica na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal Janez Sušnik.

Predsednik je predlagal, da Državni svet  sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika v zvezi z uvedbo višješolskega programa za ohranjanje in razvoj mizarskega poklica na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji


S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje prouči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi:

Zakaj ni uveden višješolski program za ohranjanje in razvoj mizarskega poklica na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki?

O b r a z l o ž i t e v:

Na področju lokalnih skupnosti Gorenjske je mnogo aktivnih gozdnih površin, zato se večje število tamkajšnjih učencev odloča za pridobitev mizarskega poklica in si želijo, da se poklici predelave in obdelave lesa nadgradijo z uvedbo višješolskega programa na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki. Za uvedbo novega programa so izdelani že elaborati.

*  *  *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika  Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v zvezi z začetkom gradnje srednje ekonomske šole v Kranju.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal Janez Sušnik.

Predsednik je predlagal, da Državni svet  sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika v zvezi z začetkom gradnje srednje ekonomske šole v Kranju ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Janez Sušnika se glasi:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naj odgovori in pojasni, zakaj je po  zadnjih informacijah  gradnja ekonomske gimnazije v Kranju zopet odložena?
    

O b r a z l o ž i te v:

Od podpisa pisma med Ministrstvom  za šolstvo, znanost in šport in Mestno občino Kranj o nameri gradnje ekonomske gimnazije v Kranju je že 10 let.  Tako so bili v Mestni občini Kranj trdno prepričani, da se bo letošnjo jesen ali najkasneje marca 2004 gradnja pričela in bo dokončna do 1. septembra 2005, saj je občina zagotovila zemljišče že leta 2000.

Sedanja srednja ekonomska šola deluje v nemogočih razmerah tako, da napetosti med starši, učenci in učitelji skušajo reševati prav z obljubo, da se bo v navedenih rokih začelo z gradnjo nove šole. Prizadeti grozijo s protestnimi zborovanji in želijo vedeti ali se bo gradnja sploh začela kot je bilo nazadnje dogovorjeno.

*  *  *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.


Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče  se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana o razrešitvi problematike presežnih delavcev v carinskih posredništvih.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet  sprejme naslednji sklep:


Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, v skladu s 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z razrešitvijo problematike presežnih delavcev v carinskih posredništvih  ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za promet, Službi Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje proučijo in nanj odgovorijo.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Kakšne ukrepe in aktivnosti je sprejela Vlada Republike Slovenije in posamezna zgoraj našteta ministrstva  v zvezi z razreševanjem problematike presežnih delavcev v carinskih posredništvih?
   

Obrazložitev:

V sredo, 5. novembra 2003 sem v Državnem svetu Republike Slovenije organiziral srečanje, na katerem je bil predstavljen predlog zakona o zagotavljanju pravic delavcem, ki jim grozi, da bodo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo izgubili delo.  S sprejemom takšnega zakona bi se razrešila socialna problematika približno 2000 osebam, ki bodo izgubile delo v gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo carinskega posredništva. V zvezi s tem bodo še posebno prizadeta obmejna območja, ki mejijo na Italijo, Avstrijo in Madžarsko.

Sestanka so se udeležili poleg avtorja predlaganega zakona tudi župani najbolj prizadetih občin, predstavniki GZ, sekcije špediterjev  ter predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za notranje zadeve ter drugi.

Na sestanku je bilo pojasnjeno, da so bili v zvezi s to problematiko že opravljeni razgovori z dr. Janezom Potočnikom ter dr. Vlado Dimovskim in da so bili 17. aprila 2003 na sestanku v  Sežani dogovorjeni nekateri zaključki (glej prilogo),  da pa se o konkretnih razrešitvah in aktivnostih v zvezi z navedenim Vlada Republike Slovenije  še ni opredelila. Trenutno nobeno ministrstvo ne želi sprejeti novih konkretnih obveznosti pri razreševanju nastale situacije, ki je nastala zaradi novih razmer zaradi politike Republike Slovenije, ker za takšne programe niso zagotovljeni finančni viri. Vlada in MInistrstvo za notranje zadeve sta sprejela vrsto ukrepov, s katerimi so bili zaščiteni državni uslužbenci v enakem položaju, delavci, zaposleni v privatnem sektorju pa niso bili deležni ustrezne pozornosti, čeprav je njihov položaj primerljiv s prvimi, v marsičem pa je celo bistveno slabši. Večinoma so zaposleni v majhnih privatnih podjetjih, ki jim ne bodo mogla zagotoviti tistih materialnih pravic, ki so predvidene v zakonih in objektivnih predpisih.

V razpravi je bilo poudarjeno, da bo po 1. 5. 2003 ostalo brez dela okrog 2000 oseb. Večinoma so to ženske s srednjo izobrazbo, stare od 40 do 45 let, ki so težko zaposlitve. Na podlagi konkretnih podatkov naj bi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj z delodajalci pričelo s programom izobraževanja in prekvalifikacij delavcev, ki pa bo po sedanjih predpisih le deloma omogočil razrešitev teh problemov. Za večino delavce še ni opredeljenih možnosti za zagotovitev njihove socialne varnosti.

Ugotovljeno je bilo, da so v Italiji podoben problem razrešili s sprejemom zakona, na podlagi katerega se je točno definiralo, kako rešiti odvečne delavce v gospodarskih subjektih carinskega posredništva. Predvsem so tem delavcem zagotovili prednost pri novih zaposlitvah v državnih službah.

Ker gre ob reševanju socialne varnosti 2000-im osebam tudi za občutljivo problematiko obmejnih območij, ki je dolgoročno povezana z utrjevanjem slovenskega geografskega in nacionalnega prostora, je potrebno to problematiko poglobljeno proučiti. Zato prosimo Vlado Republike Slovenije, da od navedenih ministrstev čim prej pridobi mnenja, kaj so v tem pogledu konkretno že storila in kaj načrtujejo storiti do 1. 5. 2003. Želimo dobiti tudi konkreten odgovor Vlade Republike Slovenije v zvezi s tem vprašanjem.
    
Državni svet Republike Slovenije bo nadaljeval z aktivnostjo, da se predlagani zakon vsebinsko dopolni in vloži v zakonodajni postopek ter čimprej sprejme v državnem zboru.

*  *  *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za promet, Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje proučijo in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovorijo v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče  se glasovanja ni vzdržal).


Na klop so prejeli predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana za imenovanje delovne skupine za pripravo predloga zakona o zagotovitvi socialne varnosti delavcem v gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo carinskega posredništva in bodo z vstopom v EU izgubili delovna mesta.

Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, mag. Dušan Semolič, Anton Peršak, Marta Turk, Drago Bahun, mag. Stojan Binder, dr. Zoltan Jan.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

    Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, 12.11.2003 ob obravnavi pobude državnega         svetnika dr. Zoltana Jana, za imenovanje delovne skupine za pripravo predloga zakona o             zagotovitvi socialne varnosti delavcem v gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo         carinskega posredništva in bodo z vstopom v EU izgubili delovna mesta,  na podlagi prvega in         drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/)) sprejel         naslednji


S K L E P


    Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti naj prouči problem, kako zagotoviti socialno         varnost delavcem v gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo carinskega posredništva in     bodo z vstopom v EU izgubili delovna mesta.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -


    Na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca  Ministrstvu
    za pravosodje ali sodišča spoštujejo načelo javnosti in javnosti
    poslovanja.

    Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predsednik je predlagal, da Državni svet  sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval  vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede spoštovanja načela javnosti in javnosti poslovanja sodišč ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji


S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji prouči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

1.    Ali sodišča spoštujejo načelo javnosti in javnosti poslovanja?
2.    Ali o tem odločajo sodišča ali varnostne službe?

O b r a z l o ž i t e v:

Delovanje sodišč je javno. Javnost sodnih obravnav izrecno določa člen 24. Ustave Republike Slovenije. Javnost delovanja je tudi določena v vseh procesnih zakonih.

Sodišča imajo varnostne službe. Varnostniki pri vstopu v sodno zgradbo skrbijo, da nepooblaščene osebe ne pridejo v zgradbo in da ne bi vnašale nevarnih stvari. To je sicer pravilno, vendar delovanje varnostnikov večkrat presega njihov varovalni namen. Redno se zaslišuje osebe, zakaj prihajajo, po kaj prihajajo in s kakšnim razlogom. Zahtevajo razna vabila in druga dokazila. To  že posega v zasebnost strank. Upoštevati se mora, da so na sodiščih razne pisarne in registri kot zemljiška knjiga, sodni register, stečajna pisarna, arhivi in drugo, ki morajo biti dostopni vsem zainteresiranim osebam. Kdaj pa ima zainteresirana oseba pravico do dostopa v navedene službe in do pregleda listin pa odloča lahko samo sodnik ali predsednik sodišča.

Varnostne službe na ta način ovirajo ali včasih celo preprečujejo dostop do zaželenih podatkov. Zato se zastavlja vprašanje, ali o javnosti sodnega delovanja in dostopa do dokumentov in listin, ki se nahajajo na sodiščih odločajo sodišča ali varnostne službe. Mora se preprečiti, da bi varnostne službe prekoračile svoja pooblastila in posegale na področje osebnih podatkov ljudi.
*  *  *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in v sladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanju odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 je  se glasovanja  vzdržal).

- - -

Na klop so prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s pogodbo med družbo KOTO in RS.
- - -

Na klop so prejeli dopis Ministrstva za informacijsko družbo s katerim odstopa vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede RTV prispevka, Ministrstvu za kulturo.

Komentiral je Ivan Bukovec.

- - -

    Na klop so prejeli predlog skupine državnih svetnikov (Doro Hvalica kot prvopodpisani) za ustanovitev delovne skupine za pripravo zakonodajne pobude v zvezi z normiranjem položaja in pristojnosti Urada za slovenski jezik.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predlog je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal Doro Hvalica in predlagal  popravek v naslovu in sicer: "Delovna skupina, ki naj oblikuje predlog za trajno rešitev statusa in pristojnosti Urada za slovenski jezik".

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet naslednji sklep:

Na podlagi prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99), je Državni svet Republike Slovenije na 13. seji, 12.11.2003 sprejel naslednji


S K L E P


Ustanovi se delovna skupina, ki naj oblikuje predlog za trajno rešitev statusa in pristojnosti Urada za slovenski jezik in jo predlaga kot dopolnitev v predlog Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2004-2007, v naslednji sestavi:

-    Doro Hvalica
-    Jožef Jeraj
-    mag. Dušan Semolič
-    Tone Peršak
-    prof.dr. Janvit Golob
-    dr. Zoltan Jan

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

    Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, 15.10.2003 ob obravnavi vprašanja in pobude državnega svetnika Dora Hvalice sprejel sklep, da se oblikuje delovna skupina državnega sveta, zadolžena za stike z javnostjo.

Predloge interesnih skupin so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališča interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99),  je Državni svet Republike Slovenije na 13. seji, dne 12. 11. 2003, sprejel naslednji
 
S K L E P

V delovno skupino državnega sveta, zadolžene za stike z javnostjo, se imenuje naslednje državne svetnike:

1.    Janez Sušnik, predsednik državnega sveta
2.    Doro Hvalica, državni svetnik
3.    Marta Turk, državna svetnica
4.    prof. dr. Janvit Golob, državni svetnik
5.    Marijan Maučec, državni svetnik
6.    Primož Hainz, sekretar državnega sveta

Predlagan sklep je bil sprejet  (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Dne 6.11.2003 je bila posredovana urgenca Ministrstvu za kulturo za odgovor na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z ohranitvijo Urada Vlade RS za slovenski jezik kot vladne službe.

- - -

Na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Ministrstvu za kulturo v zvezi z sprejemanjem meril in postopkov, ki so potrebni za uporabo drugega odstavka 45. člena zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal Doro Hvalica.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, v skladu s 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi s sprejetjem meril in postopkov, ki so potrebni za uporabo drugega odstavka 45. člena Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji


S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje prouči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi:

Kdaj in na kakšen način bo Ministrstvo za kulturo sprejelo merila in postopke, ki so potrebni za uporabo drugega odstavka 45. člena Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo, ki je bil sprejet že 25. oktobra 2002?


O b r a z l o ž i t e v :

Določilo 45. člena namreč predvideva smiselno uporabo zakona o javnih uslužbencih oziroma pravico delodajalca, da zaposlene prerazporeja brez njihovega soglasja. Za državno upravo ureja merila in postopke izvedbeni akt. V kulturi pa nekateri delodajalci, ker izvedbenega akta ni, določilo zlorabljajo in ga uporabljajo po lastni presoji neposredno.

*  *  *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bilo sprejet ((30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Predsednik je pojasnil, da na vprašanja, na katera v določenem roku še vedno ni bilo prejetih odgovorov,  bodo ponovno posredovana pristojnim naslovnikom,  da podajo svoje odgovore.


K 3.  točki dnevnega reda :

-    Predlog zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava (EPA 995-III)

Predlog zakona je objavljen v  Poročevalcu št. 79.

Predlog zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Mnenje k prvi obravnavi predloga zakona so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 29.10.2003.  Mnenje k drugi obravnavi predloga zakona so prejeli s pošiljko dne 7.11.2003.

Predlog zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.  Poročilo so  prejeli s pošiljko 7.11. 2003.

S pošiljko 7.11.2003 so prejeli:
-    mnenje Vlade RS k prvi obravnavi,
-    mnenje Zakonodajno pravne službe DZ, gradiva Lovskega društva Kokra,
-    amandmaji državnega svetnika Vincenca Otoničarja,
-    amandmaji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa s prilogo (pregled amandmajev).

Stališča Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik Cvetko Zupančič.

Kratka pojasnila glede postopka sprejemanja predloga zakona je podal sekretar državnega sveta Primož Hainz.

Stališča Interesne skupine lokalnih interesov je podal Vincenc Otoničar.

Stališča Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja Jože Ilc.

Razpravljali so Ivan Bukovec, Darko Fras,k Cvetko Zupančič, Vincenc Otoničar, Doro Hvalica , Rado Krpač, Jožef Jeraj.

Kratko obrazložitev je podal predsednik Lovske zveze Slovenije gospod Bojan Lepičnik.

Kratko obrazložitev je podal tudi gospod Jože Sterle, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Stališča združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev je podala predsednica gospa Inka Stritar.

Kratko obrazložitev je podal gospod Anton Šubic, član UO Lovske zveze Slovenije.

Stališča Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je obrazložil gospod Jože Mori.

Kratka pojasnila je podal gospod Klemen Martk, član Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednje konkretne pripombe oziroma  amandmaje:

K 3. členu

1.   Tretji odstavek se spremeni in se glasi:

"Lovska pravica pripada na državnih zemljiščih Republiki Sloveniji, na zasebnih  zemljiščih pa lokalnim skupnostim".

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

K 5. členu

1.   Pod pojem "lovski objekti" je potrebno dodati tudi "privabljalna krmišča",
      ker se to pojavlja tudi v drugih členih predloga zakona.

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 6. členu

1.   Tretji odstavek se naj spremeni tako, da se glasi:

"Meje lovsko upravljalskih območij določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za varstvo narave. Strokovne podlage za njihovo določitev pripravi Zavod v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi".

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 5 se jih je  glasovanja vzdržalo).

- - -

K 7. členu

1.   Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom opravljanja posebnih nalog s področja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja praviloma na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. "

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

 2.   Spremeni se tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada na predlog ministra/ministrice, pristojnega/pristojne za divjad in lovstvo, v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

3.    Črta se 4. alinea četrtega odstavka.

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 8. členu

1.    Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

" (1) Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:
o    smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;
o    zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;
o    učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo."

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.   Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s predpisom ustanavlja minister/ministrica v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Predlog za ustanovitev lovišč izdela Zavod v sodelovanju z lovsko zvezo Slovenije ter k temu pridobi mnenje območnega združenja upravljalcev."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 9. členu

1.    Člen se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 8 se jih je glasovanje vzdržalo).

- - -

K 11. členu

1.    Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Meje lovišč, ki jih ustanovi s predpisom minister/ministrica v soglasju z ministrom/ministrico pristojnim/pristojno za varstvo narave ter v soglasju z organizacijami  lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi, se za potrebe vodenja katastra na novo opišejo. Predlog opisa mej lovišča pripravi Zavod v sodelovanju z Zvezo, pri čemer z mnenji sodelujejo upravljavci in  lastniki zemljišč, katerih zemljišča bodo vključena v lovišče."

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 12. členu

1.    Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Program upravljanja se izdela v skladu z usmeritvami programov razvoja gozdov, varstva narave, razvoja kmetijstva ter drugih dejavnosti. Program upravljanja izdela Zavod v sodelovanju z Zvezo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, ki so vključena v lovišča, znanstveno – raziskovalnimi in naravovarstvenimi organizacijami, ob upoštevanju razvojnih programov drugih dejavnosti, ki so povezane z divjadjo in njenim življenjskim okoljem."

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 13. členu

1.    Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami in Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, pri čemer z mnenji sodelujejo organizacije varstva narave in druge, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem."

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 2  sta bila proti in 12 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 16. členu

1.   Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev, Zavodom, Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč smotrno razdelijo v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom."
 
Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 24. členu

1.    Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Z divjadjo v loviščih upravljajo lovske družine. Za upravljanje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija proti plačilu in določi upravljavca z upravno odločbo na podlagi javnega razpisa ter za dobo 10 let, skladno z obdobjem veljavnosti dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja."

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 25. členu

1.    V četrtem odstavku se naj črtajo besede "lahko pa tretjim osebam odda izvedbo  posameznih ukrepov in nalog".

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 26. členu
 
1.   Spremeni se prednostni vrstni red pri izbiri koncesionarjev, ki je naslednji:
»Lovske organizacije, katerih večji del članov/članic so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča.
(1)    Lovske organizacije, kateri večji del članov/članic ima stalno prebivališče na območju lovišča.
(2)    Lovske organizacije, ki so do uveljavitve tega zakona s predpisi in načrti ustrezno upravljale z loviščem.
(3)    Lovske organizacije, ki mejijo na lovišče sedanjega upravljavca.«

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 29. členu

1.   Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Zavezanci za plačilo za podeljeno koncesijo so vsi koncesionarji. Plačila se zbirajo na posebnih računih občin in razdeljujejo po sprejeti metodologiji, ki jo predpiše minister/ministrica."

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.    Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Osnova za izračun koncesnine je letni načrt odvzema posameznih vrst divjadi za lovišče in lovišče s posebnim namenom."

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

3.     Četrti odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

4.     Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5)Koncesnina za posamezno lovišče ali lovišče s posebnim namenom je enaka vsoti 70% prodajne cene vseh uplenjenih trofej divjadi in 70 % prodajne cene vsega mesa uplenjene divjadi."

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

5.    Spremeni se 6. odstavek, ki se glasi:

"(6) Koncesnina se nameni:
o    lastnikom zemljišč, kot nadomestilo za uporabo zemljišča - 70 % celotne koncesnine,
o    lokalnim skupnostim  - 30% celotne koncesnine. "

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 30. členu

1.   Na koncu prvega odstavka se doda besedilo: "Območna enota kmetijsko
       gozdarske zbornice in lokalne skupnosti (občine)".

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.   V četrtem odstavku se črta besedilo "v soglasju z ministrom/ministrico,
      pristojno  za  varstvo narave".

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

31. členu

1.   Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskih območij povzeta določila o upoštevanju življenjskih zahtev divjadi pri gospodarjenju z gozdovi in določila ter obseg in lokacijo prednostnih površin za divjad. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot pa morajo podrobno opredeliti, kje, kaj in kako je potrebno varovati za obstoj divjadi. Pri določitvi lokacij prednostnih površin za divjad z Zavodom sodelujejo tudi organizacije lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti."

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 32. členu

1.   Prvi odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.   Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Fitofarmacevtska sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev."

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za,  3 so bili proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

3.   Tretji odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 10se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

4.    Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Upravljavci lovišč v celoti financirajo nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljalci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati."

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

5.  Spremeni se 6. odstavek, ki se glasi:.

"(6) V kmetijski krajini si mora lastnik  zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oz. novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti. Republika Slovenija subvencionira dela na teh površinah."

Predlagan amandma ni bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 11 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

    6. Šesti odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 33. členu

1.   Tretji odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -
K 35. členu

1.    Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi."

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 42. členu

1.   Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Krmljenje divjadi je dovoljeno samo ob ekstremno neugodnih vremenskih razmerah ter le za tiste vrste divjadi in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij."

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.   Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Mrhovišča za krmljenje medveda  je dovoljeno postaviti v ustrezni oddaljenosti od naselij in posameznih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter le na lokacijah predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij in drugih potrjenih dokumentov, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 44. členu

1.   V prvem odstavku se naj spremeni naslednje:

"Navadni jelen - samec  od 16. avgusta do 31. januarja
                            -  lanščak-junica od 1. julija do 31. januarja
                                - tele od 1. septembra do 31. januarja
Damjak            - samec od 16. avgusta do 31. januarja
                        - teleta od 16. avgusta do 31. januarja
                             - junica, lanščak od 1. julja do 31. januarja
Gams                - kozel, kozlički
                                obeh spolov od 15. avgusta do 31. januarja
Polh                                          od 15. septembra do 30. novembra

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 47. členu
 
1.   Spremeni se 1.odstavek, 3.točka, ki se glasi:

"3. Loviti divjad bližje kot 200 m od stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov, železniških prog ali javnih cest z izjemo gozdnih in poljskih cest ali poti."

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.    Spremeni se 1. odstavek, 13. točka, ki se glasi:

"Uporabljati pri lovu lok ali lokostrel v prosti naravi, razen v oborah".

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

3.    V prvem odstavku se 20. točka črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 53. členu

1. Tretja alinea prvega odstavka se črta.

Predlagan amandma ni bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 6 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).
- - -

2.     Prvi odstavek se spremeni in se glasi:

"(1) Glede na namen in velikost se obore delijo na:
-    obore namenjene za raziskovalne namene
-    obore namenjene gospodarski dejavnosti in dopolnilni dejavnosti na kmetijah
-    Obore ne morejo biti manjše od 0,5 ha"

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

3.    Drugi odstavek se spremeni in se glasi:

"(2) Dovoljenje za postavitev obore izda pristojni organ Upravne enote po postopku, ki ga predpisuje zakonodaja o graditvi objektov ali na podlagi lokacijske informacije za manjše obore, katero izda občinska uprava."

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

4.   V četrtem odstavku se zadnji stavek črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

5.    V 7. odstavku se v drugem stavku besede "v 8 dneh" nadomestijo z
besedami "v  14 dneh". Za tem stavkom pa se doda novi stavek, ki se glasi: "V 14-dnevnem roku pobega divjadi iz obore pa lovci ne smejo loviti pobegle divjadi v razdalji 500   m od ograje obore".

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

5.    Doda se novi 8.odstavek, ki se glasi:

"Lovec, ki opazi pobeg divjadi iz obore mora obvestiti lastnika/lastnico obore, zavod, lovsko inšpekcijo in upravljalca lovišča".

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

K 55. členu
 
1.   Tretji odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.   Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Na travnikih in pašnikih se kot škoda šteje vsa škoda, povzročena po katerikoli vrsti divjadi."

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

3.    Druga in tretja alinea 5. odstavka se brišeta.  


Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

4.    V 5.odstavku se doda alinea, ki se glasi:

"- poškodovanje ali uničenje nasada rastišču primerne drevesne vrste, katere vnos mladja je bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom."

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 56. členu

1.    V prvem odstavku se doda nova alinea, ki se glasi:

"- lovska organizacija sofinancira in pomaga pri postavitvi ovir, zaščiti kultur in domačih živali"

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.    Drugi odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).


- - -

3.    Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje zaščite kmetijskih in gozdnih kultur ter domačih živali pred škodo po divjadi iz 45. člena tega zakona."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 59. členu
 
1.    Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo določi  občina."

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.     Tretji odstavek se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 11 se jih je glasovanja vzdržalo).
- - -

3.     Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Na podlagi ocene občinske komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, pozove občina oškodovanca in upravljavca k sklenitvi poravnave. V kolikor  ta ne uspe,  občina z izvršljivo odločbo odloči o roku izplačila odškodnine."

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

4.      Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločbo občine, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena."

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 68. členu
 
1.    Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata/kandidatko, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik/lastnica vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Če ima lastnik zemljišče na področju lovišča s posebnim namenom, mora tega lastnika sprejeti v članstvo lovska družina, ki meji na lovišče s posebnim namenom."

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost,14 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

    2.   Spremeni se 8.odstavek, ki se glasi:

"(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod, območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe, organizacije lastnikov zemljišč ter organ pristojen za varstvo narave."

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 71. členu

    1. Drugi odstavek se črta.

Predlagan amandma ni bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 4 so glasovali za, 14 jih je bilo proti in 8 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

1.    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministrstva v soglasju z lokalno skupnostjo, na katerem ozemlju se bo lovišče ustanovilo."

Predlagan amandma je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 75. členu

1.    Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Lovski čuvaj/lovska čuvajka lahko postane polnoleten/polnoletna državljan/državljanka Republike Slovenije, ki imanajmanj srednješolsko izobrazbo, ustrezne psihofizične sposobnosti, orožni list in je opravil/opravila izpit za lovskega čuvaja/lovsko čuvajko ter ima kot član/članica lovske organizacije triletno lovsko prakso."

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost,16 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -



K 77. členu
 
1.    Spremeni se 3.odstavek, ki se glasi:

"(3) Za lovskega inšpektorja/inšpektorico je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: ima visoko izobrazbo biotehniške ali biološke smeri in ni član nobene lovske organizacije."

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 78. členu
 
1.     Briše se 10.točka 1.odstavka.

Predlagan amandma je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 13 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2.    11. in 15. točka v 1. odstavku se črtata in preneseta v 80. člen predloga
                 zakona.

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 79. členu

1.     Črta se 15. točka.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 80. členu

1.     Spremeni se 1. točka, ki se glasi:    

"1. če brez nadzorstva izpušča psa v prosto naravo."

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

2. Točki 2. in 4. se spremenita tako, da se kršitelj kaznuje z denarno kaznijo   
    najmanj 500.000 SIT.

Predlagan amandma ni bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 10 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

3.     Druga točka se naj prenese v 78. člen. V ta člen pa naj se preneseta 11.
       in 15.  točka 78. člena predloga zakona.

Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 11 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

4.     V 18. točki se naj črtajo besede "na privabljalnih krmiščih".

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 11 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

K 81., 82. in 83. členu

Členi se naj prilagodijo tako, da bodo te določbe glasile na dejanske naslednice teh lovišč, ker ni nikakršnega zagotovila, da bodo ta lovišča s posebnim namenom taka, kot jih predvidena.

Ker v predlogu ni natančnega besedila v amandmajski obliki in obrazložitve je predsednik predlagal, da glasujejo o tem, ali bodo dali predlog k 81., 82. in 83. členu na glasovanje.

Obrazložitev je podal Cvetko Zupančič.

Pripombo je podal dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet odloči, ali bodo o predlogu glasovali.

Predlog ni bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 10 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da skupaj s sprejetimi amandmaji, Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003,  ob obravnavi predloga zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava  sprejel  naslednje


M N E N J E

k predlogu zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je v razpravi in glasovanju o amandmajih oziroma pripombah na predlog zakona poudaril, da je predlog zakona o divjadi in lovstvu neurejen in nekonsistenten, predvsem pa predlog zakona ne upošteva vloge in pomena lokalnih skupnosti, ki bi morale biti vključene v dejavnost lova, ker se bo gospodarilo na njihovem prostoru. Ena od možnih rešitev bi bila, da se v začetnih določbah opredeli vloga lokalnih skupnosti; država, ki ima v lasti velik delež gozdov, pa bi lahko vse pristojnosti (npr. podeljevanje koncesij) prenesla na lokalne skupnosti.

Državni svet ugotavlja, da se nekateri amandmaji oziroma pripombe na predlog zakona nanašajo na enakopravnost lastnikov zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, medtem ko so nekateri amandmaji oziroma pripombe opredeljeni in usmerjeni v večjo vključitev in vlogo lokalnih skupnosti v predlog zakona.

V izogib preprečitve kolizije in interesov je državni svet sprejel stališče, da se naj v vseh predlogih amandmajev oziroma pripombah besede "lastniki zemljišč" nadomestijo z besedami "organizacije lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti", pri čemer je potrebno nekatere  amandmaje oziroma pripombe še uskladiti.

Državni svet je z večino glasov podprl naslednje konkretne pripombe (amandmaje) ter Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da jih sprejme:

K 3. členu

1.   Tretji odstavek se spremeni in se glasi:

      "Lovska pravica pripada na državnih zemljiščih Republiki Sloveniji, na zasebnih
       zemljiščih pa lokalnim skupnostim".


K 5. členu

1.   Pod pojem "lovski objekti" je potrebno dodati tudi "privabljalna krmišča",
ker se to  pojavlja tudi v drugih členih predloga zakona.


K 6. členu

1.   Tretji odstavek se naj spremeni tako, da se glasi:

"Meje lovsko upravljalskih območij določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za varstvo narave. Strokovne podlage za njihovo določitev pripravi Zavod v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi".

Obrazložitev:

Lokalne skupnosti morajo biti vključene v pripravo vseh aktivnostih okrog lovstva, saj se bo gospodarilo na njihovem prostoru in zato morajo sodelovati in dajati soglasja pri sprejemanju odločitev lovstva.

K 7. členu

1.   Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom opravljanja posebnih nalog s področja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja praviloma na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. "

Obrazložitev:

Lovišča s posebnim namenom se ne morejo ustanavljati na zasebnih zemljiščih, ker je že do sedaj prihajalo do različnih interesov med lastniki zemljišč in državnimi lovišči, ki niso našli skupnega jezika za gospodarjenje na prostoru v zasebni lasti in so bili lastniki zemljišč v podrejenem položaju.

 2.   Spremeni se tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada na predlog ministra/ministrice, pristojnega/pristojne za divjad in lovstvo, v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije."

3.    Črta se 4. alinea četrtega odstavka.

Obrazložitev:

Zemljišča, na katerih se izvaja lovska dejavnost ne morejo biti vključena  v lovišča s posebnim namenom brez soglasja lastnikov zemljišč, saj bi v nasprotnem primeru bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

Financiranje lovišča s posebnim namenom iz državnega proračuna je nesprejemljivo. Divjad ima tudi gospodarsko funkcijo. Zato mora lovišče svojo dejavnost pokrivati iz lastnih sredstev, še posebej če bodo ostala v takšnem obsegu kot so sedaj. To je podobno, kot če bi bila Gozdna gospodarstva , ki imajo koncesijo za sečnjo v državnih gozdovih še dodatno financirana iz državnega proračuna.

K 8. členu

1.    Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

" (1) Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:
-    smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;
-    zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;
-    učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo."

2.   Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s predpisom ustanavlja minister/ministrica v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Predlog za ustanovitev lovišč izdela Zavod v sodelovanju z lovsko zvezo Slovenije ter k temu pridobi mnenje območnega združenja upravljalcev."

Obrazložitev:

Po kakšnih kriterijih naj bi bila velikost lovišča ravno 2000 ha ? Slovenija je zelo raznolika, zato je takšno togo določevanje velikosti lovišča  nesmiselno ter tako ekološko kot tudi gospodarsko vprašljivo.

Zemljišča na katerih se izvaja lovska dejavnost ne morejo biti vključena  v lovišča brez soglasja lastnikov zemljišča, saj bi v nasprotnem primeru bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

K 9. členu

1.    Člen se črta.

Obrazložitev:

Ta člen je že zajet v 7. členu tega zakona.

K 11. členu

1.    Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Meje lovišč, ki jih ustanovi s predpisom minister/ministrica v soglasju z ministrom/ministrico pristojnim/pristojno za varstvo narave ter v soglasju z organizacijami  lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi, se za potrebe vodenja katastra na novo opišejo. Predlog opisa mej lovišča pripravi Zavod v sodelovanju z Zvezo, pri čemer z mnenji sodelujejo upravljavci in  lastniki zemljišč, katerih zemljišča bodo vključena v lovišče."

Obrazložitev

Lastniki zemljišč, katerih zemljišča bodo vključena v lovišče, morajo sodelovati pri določitvi mej lovišča. V nasprotnem primeru bi bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

K 12. členu

1.    Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Program upravljanja se izdela v skladu z usmeritvami programov razvoja gozdov, varstva narave, razvoja kmetijstva ter drugih dejavnosti. Program upravljanja izdela Zavod v sodelovanju z Zvezo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, ki so vključena v lovišča, znanstveno – raziskovalnimi in naravovarstvenimi organizacijami, ob upoštevanju razvojnih programov drugih dejavnosti, ki so povezane z divjadjo in njenim življenjskim okoljem."

Obrazložitev:

Organizacije lastnikov zemljišč morajo sodelovati pri oblikovanju Programa, saj se lovska dejavnost izvaja na njihovem zemljišču. Lastniki zemljišč posredno v največji meri skrbijo za življenjski prostor divjadi. Divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi.

K 13. členu

1.    Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami in Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, pri čemer z mnenji sodelujejo organizacije varstva narave in druge, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem."

Obrazložitev:

Pri načrtih lovsko upravljavskih območij morajo organizacije lastnikov zemljišč aktivno sodelovati in ne imeti samo pravice podajati mnenja. Lastniki zemljišč posredno v največji meri skrbijo za življenjski prostor divjadi. Poleg tega divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti na teh zemljiščih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi. Z aktivnejšo vlogo lastnikov zemljišč pri načrtovanju, se bo prav gotovo zmanjšalo število konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč.

K 16. členu

1.   Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev, Zavodom, Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč smotrno razdelijo v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom."
 
Obrazložitev:

Pri določitvi ukrepov organizacije lastnikov zemljišč aktivno sodelovati. Divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti na teh zemljiščih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi. S tem se bo zmanjšalo tudi število konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč.

K 24. členu

1.    Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Z divjadjo v loviščih upravljajo lovske družine. Za upravljanje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija proti plačilu in določi upravljavca z upravno odločbo na podlagi javnega razpisa ter za dobo 10 let, skladno z obdobjem veljavnosti dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja."

Obrazložitev:

Koncesija se mora podeljevati za določen čas, sicer je zakon diskriminatoren do drugih lovskih organizacij na istem področju. Koncesija za nedoločen čas tudi dopušča nepravilnosti pri gospodarjenju z divjadjo zaradi prevelike brezskrbnosti koncesionarjev za nedoločen čas. Menimo, da je doba 10 let primeren okvir za smotrno in načrtno gospodarjenje, še posebej, ker se ta doba ujema z obdobjem veljavnosti dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja.

K 25. členu

1.    V četrtem odstavku se naj črtajo besede "lahko pa tretjim osebam odda
izvedbo  posameznih ukrepov in nalog".

Obrazložitev:

Ukrep in naloge so tudi lov in kaj lahko se zgodi, da bodo posamezne lovske organizacije (lovišča s posebnim namenom) oddajale lov tretjim osebam in bo tako prihajalo do špekulacij in odstrela samo trofejne divjadi.

K 26. členu
 
1.   Spremeni se prednostni vrstni red pri izbiri koncesionarjev, ki je naslednji: »
(4)    Lovske organizacije, katerih večji del članov/članic so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča.
(5)    Lovske organizacije, kateri večji del članov/članic ima stalno prebivališče na območju lovišča.
(6)    Lovske organizacije, ki so do uveljavitve tega zakona s predpisi in načrti ustrezno upravljale z loviščem.
(7)    Lovske organizacije, ki mejijo na lovišče sedanjega upravljavca.«

Obrazložitev:

Po tem predlogu so lastniki zemljišč in gozdov v izrazito diskriminatornem položaju saj so lovske organizacije, kateri večji del članov/članic so lastniki zemljišč šele na 3. (tretjem - predzadnjem mestu) mestu. Menimo, da morajo imeti lovske organizacije lastnikov zemljišč in ostalega lokalnega prebivalstva prednostno pravico za pridobitev koncesije, saj najbolje poznajo njihovo področje in tudi kot lastniki skrbijo za zemljišča in gozdove in s tem posledično tudi za življenjski prostor divjadi.

K 29. členu

1.   Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Zavezanci za plačilo za podeljeno koncesijo so vsi koncesionarji. Plačila se zbirajo na posebnih računih občin in razdeljujejo po sprejeti metodologiji, ki jo predpiše minister/ministrica."

2.    Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Osnova za izračun koncesnine je letni načrt odvzema posameznih vrst divjadi za lovišče in lovišče s posebnim namenom."

3.     Četrti odstavek se črta.

4.     Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5)Koncesnina za posamezno lovišče ali lovišče s posebnim namenom je enaka vsoti 70% prodajne cene vseh uplenjenih trofej divjadi in 70 % prodajne cene vsega mesa uplenjene divjadi."

5.    Spremeni se 6. odstavek, ki se glasi:

"(6) Koncesnina se nameni:
-    lastnikom zemljišč, kot nadomestilo za uporabo zemljišča - 70 % celotne koncesnine,
-    lokalnim skupnostim  - 30% celotne koncesnine. "

Obrazložitev:

Lastniki zemljišč so upravičeni do nadomestila za izvajanje lova, ki  ga na njihovih zemljiščih opravlja nekdo drug. V nasprotnem primeru izgubljajo del lastninske pravice na svojem zemljišču. Koncesnina mora biti natančno določena z deleži. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo koncesnina tudi 0%, še posebej, če bi pri tem upoštevali povračilo škod ter biotehnična in biomeliorativna dela. Zato se škode in dela v lovišču ne upoštevajo pri izračunu koncesnin in spadajo v razliko med celotnim prihodkom od uplenjene divjadi in koncesnino, kar znaša 30 % od celotnega prihodka uplenjene divjadi. Pri izračunu koncesnine je nujno upoštevati tudi trofeje, ki so vredne veliko več kot meso divjadi. Ker se bodo koncesnine delile lastnikom in lokalnim skupnostim je najprimerneje, da se plačila za koncesijo zbirajo na računih občin, ki potem tudi razdelijo ta sredstva med lastnike po točno določeni metodologiji.



K 30. členu

1.   Na koncu prvega odstavka se doda besedilo: "Območna enota kmetijsko
 gozdarske zbornice in lokalne skupnosti (občine)".

Obrazložitev:

Tu morajo sodelovati tudi te organizacije in ustanove, tako da so usklajeni s prostorskimi in razvojnimi akti lokalnih skupnosti in interesi lastnikov zemljišč, katere zastopa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

       2.   V četrtem odstavku se črta besedilo "v soglasju z ministrom/ministrico,
  pristojno  za  varstvo narave".

Obrazložitev:

Do soglasja med dvema ministrstvoma bo težko priti, kar se je pokazalo že dosedaj na področju gospodarjenja z divjadjo.

31. členu

1.   Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskih območij povzeta določila o upoštevanju življenjskih zahtev divjadi pri gospodarjenju z gozdovi in določila ter obseg in lokacijo prednostnih površin za divjad. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot pa morajo podrobno opredeliti, kje, kaj in kako je potrebno varovati za obstoj divjadi. Pri določitvi lokacij prednostnih površin za divjad z Zavodom sodelujejo tudi organizacije lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti."

Obrazložitev:

Lastniki zemljišč  in lokalne skupnosti so lahko z določitvijo prednostnih površin za divjad deležni tudi omejitev pri gospodarjenju in ostalih dejavnostih. Divjad lahko povzroči tudi škodo na zemljiščih. Zato je nujno, da se vključijo v odločanje o teh površinah.

K 32. členu

1.   Prvi odstavek se črta.

2.   Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Fitofarmacevtska sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev."

3.   Tretji odstavek se črta.

4.    Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Upravljavci lovišč v celoti financirajo nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljalci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati."

5.  Šesti odstavek se črta.

Obrazložitev:

Ta določba se ne more izvajati zaradi majhnosti površin parcel in se lahko uveljavlja samo na zaokroženih območjih, kateri so določeni v gozdno gospodarskih načrtih.

K 33. členu
    
1.   Tretji odstavek se črta.

Obrazložitev:

Odstavek je nesmiseln. Če se izvrši melioracija, se izvrši z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč. Sredi kompleksa je praktično nemogoče ohraniti 20 % parcel, saj sistem ne bo deloval.

K 35. členu

1.    Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi."

Obrazložitev:

Na podeželju ni običaj, da bi mačke zapirali v kletke ali jih imeli privezane na vrvici. Zato jih je nemogoče nadzorovati in se že od nekdaj prosto gibljejo.

K 42. členu

1.   Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Krmljenje divjadi je dovoljeno samo ob ekstremno neugodnih vremenskih razmerah ter le za tiste vrste divjadi in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij."

2.   Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Mrhovišča za krmljenje medveda  je dovoljeno postaviti v ustrezni oddaljenosti od naselij in posameznih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter le na lokacijah predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij in drugih potrjenih dokumentov, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi."

Obrazložitev:

Današnje stanje je takšno, da lovske družine hranijo npr. divje prašiče izklučno s koruzo skozi vse leto, pri čemer porabijo po nepotrebnem velike količine koruze. To niso več divje živali, ampak razvajeni prašiči pitanci, ki potem, ko jim zmanjka koruze v gozdu navalijo na polja. Ta člen v ničemer ne rešuje sedanjega stanja. Zato je krmljenje primerno samo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah, npr. v hudi zimi.
Mrhovišča za krmljenje medveda morajo biti v ustrezni oddaljenosti od naselij in posameznih hiš, saj se zdaj ponekod dogaja, da so mrhovišča preblizu naselij. Jasno je, da bo medved šel raziskovat naprej proti naselju in ne nazaj v gozd.

K 44. členu

1.   V prvem odstavku se naj spremeni naslednje:

"Navadni jelen - samec  od 16. avgusta do 31. januarja
                            -  lanščak-junica od 1. julija do 31. januarja
                                - tele od 1. septembra do 31. januarja
Damjak            - samec od 16. avgusta do 31. januarja
                        - teleta od 16. avgusta do 31. januarja
                             - junica, lanščak od 1. julja do 31. januarja
Gams                - kozel, kozlički
                                obeh spolov od 15. avgusta do 31. januarja
Polh                                          od 15. septembra do 30. novembra

Obrazložitev:

Ta lovna doba ne bo negativno vplivala na divjad in bo usklajena s sosednjimi državami, ki mejijo na naša lovišča, saj gre ponekod za gospodarjenje z isto populacijo. S tem bo omogočeno tudi lovskim organizacijam izpolnjevanje letnih načrtov, če se pojavijo problemi v slučaju neugodnih vremenskih razmer.

K 47. členu
 
1.   Spremeni se 1.odstavek, 3.točka, ki se glasi:

"3. Loviti divjad bližje kot 200 m od stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov, železniških prog ali javnih cest z izjemo gozdnih in poljskih cest ali poti."

Obrazložitev:

Izvajanje lova samo 50 metrov od stanovanjskih , industrijskih in drugih objektov, železniških prog in javnih cest je mnogo preblizu in lahko ogroža zdravje in življenja ljudi. zato predlagamo oddaljenost 200 m.

2.    Spremeni se 1. odstavek, 13. točka, ki se glasi:

"Uporabljati pri lovu lok ali lokostrel v prosti naravi, razen v oborah".

Obrazložitev:

Lok in lokostrel je dovoljeno uporabljati v oborah tudi drugje po svetu, ponekod pa celo v prosti naravi. Kdor pozna način lova in učinek lokostrela in loka bo vedel, da je učinek isti kot pri lovu s puško, s tem, da manj vznemirja divjad, ker ni poka. V slučaju slabega zadetka pa je v oborah lažje najti zastreljeno divjad kot pa v prosti naravi.

3.    V prvem odstavku se 20. točka črta.

Obrazložitev:

Pod lovske objekte ni privabljalnih krmišč.


K 53. členu

1.     Prvi odstavek se spremeni in se glasi:

"(1) Glede na namen in velikost se obore delijo na:
-    obore namenjene za raziskovalne namene
-    obore namenjene gospodarski dejavnosti in dopolnilni dejavnosti na kmetijah
-    Obore ne morejo biti manjše od 0,5 ha"

Obrazložitev:

Reja divjadi je vse bolj dopolnilna dejavnost kmetij na zaraščenih in zapuščenih zemljiščih. Izgradnja obor in reja pa je tudi eden od ukrepov proti zaraščanju kmetijske krajine, saj je vse preveč neobdelanih in zaraščenih površin. Reja divjadi v oborah naj se določi v posebnih predpisih.


2.    Drugi odstavek se spremeni in se glasi:

"(2) Dovoljenje za postavitev obore izda pristojni organ Upravne enote po postopku, ki ga predpisuje zakonodaja o graditvi objektov ali na podlagi lokacijske informacije za manjše obore, katero izda občinska uprava."

Obrazložitev:

Za manjše obore, za katere se predlaga, da bi se jih lahko urejalo na podlagi lokacijskih informacij za gradnjo enostavnih objektov bi bilo potrebno ustrezno korigirati tudi pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ki je podlaga za izdajo lokacijske informacije. Pravilnik je trenutno v medresorskem usklajevanju in ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. V pravilniku bi bilo potrebno definirati največjo velikost in ostale pogoje.

3.   V četrtem odstavku se zadnji stavek črta.

Obrazložitev:

V obstoječih oborah se že do sedaj gojijo domorodne živali kot sta divji prašič in navadni jelen in v ničemer ne ogrožajo prosto živeče živali v naravi, saj so le-te varovane z dobro ograjo in ni vzroka, da bi jih gojili še naprej.

4.    V 7. odstavku se v drugem stavku besede "v 8 dneh" nadomestijo z
besedami "v 14 dneh". Za tem stavkom pa se doda novi stavek, ki se glasi: "V   14-dnevnem  roku pobega divjadi iz obore pa lovci ne smejo loviti pobegle divjadi v razdalji 500  m od ograje obore".

5.    Doda se novi 8.odstavek, ki se glasi:

"Lovec, ki opazi pobeg divjadi iz obore mora obvestiti lastnika/lastnico obore, zavod, lovsko inšpekcijo in upravljalca lovišča".

Obrazložitev:

Osemdnevni rok za polovitev divjadi je prekratek zaradi načina lova pobegle divjadi, saj se jo ulovi živo, če je le mogoče in to z hrano ali pa z narkotiki, tako da je škoda čim manjša. Petstometrski pas pa naj bo prepoved, ker običajno če živali niso vznemirjene in prepodene, se same vrnejo v oboro, ker so navajene na hrano in niso navajene živeti v prosti naravi.
 
K 55. členu
    
1.   Tretji odstavek se črta.

Obrazložitev:

Po tej dikciji stavka se škoda ne bo mogla oceniti na posameznih zemljiščih, saj v primeru, da se bo ocenjevalo po območju, ki je lahko veliko tudi 100 ha in škoda za območje ne bo presegla 5 %, se škoda na posamezni parceli ali kulturi, čeprav bo 100 %, ne bo mogla oceniti.

2.   Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Na travnikih in pašnikih se kot škoda šteje vsa škoda, povzročena po katerikoli vrsti divjadi."

3.    Druga in tretja alinea 5. odstavka se brišeta.  

4.    V 5.odstavku se doda alinea, ki se glasi:

"- poškodovanje ali uničenje nasada rastišču primerne drevesne vrste, katere vnos mladja je bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom."

Obrazložitev

Poleg divjih prašičev povzroča škodo na travnikih in pašnikih tudi druga divjad, npr preštevilčna jelenjad lahko povsem popase travnik.
Po predlogu zakona je na ekološko zaokroženem področju površine vsaj 10.000 hektarjev   lahko objedenost vsega gozdnega mladja do 40 %. Na enakem področju je lahko objedenost mladja posamezne drevesne vrste celo do 75 %. Za ilustracijo naj navedemo, da je v Nemčiji dopustna objedenost 10 -15 %. Pri nas bi lahko bila zgornja meja povprečne objedenosti zaradi večje vrstne pestrosti okrog 20 %. S tako visoko objedenostjo, kot jo dovoljuje predlog zakona, se v gozdu prav gotovo poruši dinamično ekološko ravnovesje predvsem med divjadjo in rastlinskimi vrstami. Tu govorimo samo o povprečnih vrednostih. Vendar pa je v tako raznolikih gozdovih, kot so v Sloveniji o povprečni objedenosti nesmiselno govoriti, saj  ponekod razmere v gozdnem mladju dopuščajo večjo objedenost, medtem ko drugod objedenosti za normalen razvoj gozda sploh ne sme biti. Prevelika objedenost povzroča tudi gospodarsko škodo, saj lastniki gozdov ne bodo mogli vzgojiti takšnega gozda, ki bi jim prinašal trajen dohodka. Če pa bodo že hoteli vzgojiti kakovosten gozd, bodo morali ogromno sredstev vložiti v sadnjo in zaščito posajenega in naravnega mladja. Ker so škode te vrste tudi v državnih gozdovih zelo velike, si bo država s sprejetjem takšnega zakona naredila medvedjo uslugo. Gozd po tem predlogu zakona ni več gozd v pravem pomenu besede, ampak samo še pašnik za divjad.
Potrebno je tudi dodati, da se za škodo šteje tudi poškodovanje ali uničenje nasada, ki je bil osnovan v skladu z gozdno gojitvenim načrtom.

K 56. členu

1.    V prvem odstavku se doda nova alinea, ki se glasi:

"- lovska organizacija sofinancira in pomaga pri postavitvi ovir, zaščiti kultur in domačih živali"

Obrazložitev:

Postavitev dovolj učinkovitih ovir ali ograj za zaščito pred divjadjo ali zvermi je zelo draga in vzame tudi veliko časa. Klasične ograje, ki so se postavljale za pašnike sedaj za povračilo škod lovska stroka ne priznava, zato naj tudi finančno in z delom prispeva k popolnejši zaščiti in s tem k manjšim škodam po  divjadi in zvereh.


2.    Drugi odstavek se črta.

3.    Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje zaščite kmetijskih in gozdnih kultur ter domačih živali pred škodo po divjadi iz 45. člena tega zakona."

Obrazložitev:

Lastnik nima ne lovske pravice in ni deležen nobenega nadomestila za uporabo zemljišča za lovsko dejavnost, ki jo na njegovem zemljišču opravlja država. Zakaj bi torej bil dolžan zaščititi zemljišča pred divjadjo? S tem še sofinancira lov, ki ga na njegovem zemljišču opravlja nekdo drug.
Za divjad ki je lovna pod posebnimi pogoji mora država financirati zaščito gozdnih in kmetijskih kultur 100% in ne samo sofinancirati.

K 59. členu
 
1.    Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo določi  občina."

2.     Tretji odstavek se črta.

3.     Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Na podlagi ocene občinske komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, pozove občina oškodovanca in upravljavca k sklenitvi poravnave. V kolikor  ta ne uspe,  občina z izvršljivo odločbo odloči o roku izplačila odškodnine."

4.      Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločbo občine, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena."

Obrazložitev:

Postopek za uveljavljanje škod je po tem predlogu zakona enako dolgotrajen in zapleten kot po starem zakonu in v ničemer ne rešuje problemov škod zaradi divjadi, ki so v zadnjem času vse bolj pereči. Menimo , da gornji amandma poenostavlja postopek, hkrati pa v enakovredno upošteva obe stranki v postopku.

K 68. členu
 
1.    Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata/kandidatko, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik/lastnica vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Če ima lastnik zemljišče na področju lovišča s posebnim namenom, mora tega lastnika sprejeti v članstvo lovska družina, ki meji na lovišče s posebnim namenom."

    2   Spremeni se 8.odstavek, ki se glasi:

"(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod, območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe, organizacije lastnikov zemljišč ter organ pristojen za varstvo narave."

Obrazložitev:

Če lastnik zemljišča na področju lovišča s posebnim namenom ne more postati lovec po enakih kriterijih kot drugi lastniki, ni v enakovrednem položaju z njimi. Zato lahko postane član lovske družine, ki meji na lovišče s posebnim namenom.
Poleg ostalih zaradi večjih kršitev lahko predlagajo ukinitev lovske družine tudi organizacije lastnikov zemljišč, saj lovska družina deluje na zemljiščih zasebnih lastnikov zemljišč.

K 71. členu
 
1.    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministrstva v soglasju z lokalno skupnostjo, na katerem ozemlju se bo lovišče ustanovilo."

Obrazložitev:

Lovišča s posebnim namenom, katera so navedena v tem členu že sedaj ne izpolnjujejo zahtevam 7. člena tega zakona. Obstoječa gojitve državna in lovišča Lovske zveze Slovenije že mnogo let ne opravljajo funkcije, za kar so bila ustanovljena. Pretežno so se ukvarjala z profitno dejavnostjo in ne toliko za namen gojitve in raziskav. Že mnogo let si lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč prizadevajo, da se nekatera lovišča ukinejo, saj se je zelo slabo gospodarilo z divjadjo, kar se je odražalo na zelo visokih škodah v gozdu in kmetijskih zemljiščih. Zapletalo pa se je tudi pri priznavanju škod. Zato naj bodo lovišča s posebnim namenom ustanovljena samo v družbenih gozdovih in kmetijskih zemljiščih, ki imajo tudi dovolj velike površine in se bo lahko odvijala dejavnost in namen ustanovitve. To pa se ne more vršiti na malih površinah kot sta lovišče Ljubljanski vrh in Žitna gora, saj imata le okrog 4.000 ha površin.

K 75. členu
 
           1.    Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Lovski čuvaj/lovska čuvajka lahko postane polnoleten/polnoletna državljan/državljanka Republike Slovenije, ki imanajmanj srednješolsko izobrazbo, ustrezne psihofizične sposobnosti, orožni list in je opravil/opravila izpit za lovskega čuvaja/lovsko čuvajko ter ima kot član/članica lovske organizacije triletno lovsko prakso."

Obrazložitev:

Čuvaj ima velika pooblastila (76 člen). V kritičnih situacijah ukrepa po lastnem preudarku in sme samoobrambi uporabiti tudi lovsko orožje. Menimo, v predlogu navedeni pogoji ne zadostujejo, in da lahko tako zahtevno in odgovorno delo lahko opravlja samo človek z ustrezno izobrazbo in psiho fizičnimi sposobnostmi.


K 77. členu
 
1.    Spremeni se 3.odstavek, ki se glasi:

"(3) Za lovskega inšpektorja/inšpektorico je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: ima visoko izobrazbo biotehniške ali biološke smeri in ni član nobene lovske organizacije."

Obrazložitev:

Za zagotovitev nepristranskosti je nujno potrebno, da lovski inšpektor ni član nobene lovske organizacije, v nasprotnem primeru lovci nadzorujejo sami sebe.

K 78. členu
 
1.     Briše se 10.točka 1.odstavka.

Obrazložitev:

Navedena točka se ne sklada z vloženim amandmajem k tretjemu odstavku, 33.člena.

2.    11. in 15. točka v 1. odstavku se črtata in preneseta v 80. člen predloga
                 zakona.

Obrazložitev:

V mesecih od marca do avgusta je tudi sezona gozdnih in kmečkih opravil in kaj lahko pride do izigravanja te določbe zakona s strani čuvajev ali prijaviteljev, saj so kazni previsoke.


K 79. členu

1.     Črta se 15. točka.

Obrazložitev:

Če bodo sprejeti amandmaji k 53. členu, je to brezpredmetno, ker ni določeno kolikšne smejo biti obore. Pri tem se postavlja vprašanje kaj bo z že zgrajenimi oborami, tudi državnimi.


K 80. členu

1.     Spremeni se 1. točka, ki se glasi:

"1. če brez nadzorstva izpušča psa v prosto naravo."

2.     Druga točka se naj prenese v 78. člen. V ta člen pa naj se preneseta 11.
      in 15. točka 78. člena predloga zakona.

Obrazložitev:

Ogrožanje življenja in zdravja ljudi ne moremo istovetiti z živalmi že zaradi vrednot naše družbe; to je hud prekršek ali kaznivo dejanje že po ostalih zakonih.

3.     V 18. točki se naj črtajo besede "na privabljalnih krmiščih".

Obrazložitev:

Lovskega objekta "privabljalno krmišče" kot pomena izrazov ni v 5. členu tega predloga zakona.

Predlagan sklep je bil sprejet  (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 10 se jih je vzdržalo).


        K  4. točki dnevnega reda:

-    Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma - druga obravnava (EPA 955-III)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 71.

Predlog zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo so  prejeli na klop.

S sklicem 29.10.2003 so prejeli:
-    amandmaje državnega svetnika Jožeta Ilca,
-    amandmaje Gospodarske zbornice Slovenije,
-    pripombe Turistične zveze Slovenije,

Poročilo Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa s prilogo (amandmaji).

Stališča Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal njen predsednik Anton Kampuš.

Stališča za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje konkretne pripombe oziroma amandmaje:

K 3. členu

Četrta alinea naj se spremeni tako, da se glasi:

o    »s spodbujanjem delovanja turističnih društev in njihovih zvez pri izvajanju njihovih dejavnosti.«

Predlagan amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

K 4. členu

1. V četrti vrstici se črta beseda "in" in nadomesti z besedo "oziroma".

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


2. Prvi odstavek (1) naj se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Turistično območje je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki  ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev) oziroma razpolaga z naravnimi vrednotami, kulturno dediščino zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj. »

Predlagan amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
- - -

K 15. členu

1.    V prvem odstavku (1) se v tretji in peti vrstici besedi »na ravni« zamenjata za besedi »v okviru«.

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

2.    Za drugim odstavkom se doda novi, tretji odstavek, ki se glasi:

» (3) Pravne osebe, ki želijo pridobiti status za delovanje v javnem interesu na ravni turističnega območja, morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje občin v okviru turističnega območja.«

Dosedanji tretji odstavek postane četrti, njegovo besedilo se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:

»(4) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, razen pogojev iz druge in pete alinee drugega odstavka, ne veljajo za pravne osebe, ki jih ustanovijo ali soustanovijo občine z namenom spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja.«

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

K 16. členu

V drugem (2) odstavku se v drugi in četrti vrstici besedi »na ravni« zamenjata z besedama »v okviru«.

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

K 21. členu

Šesta (glavna) alinea se spremeni tako, da se glasi:
„ - ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma,“

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

K 24. členu

V tretjem odstavku (3) se številka »14,70« nadomesti z »20«.

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

K 25. členu

V prvem odstavku se v tretji alinei na koncu črta vejica in doda besedna zveza, ki se glasi:

» ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,«

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 34. členu

V prvem odstavku (1) se doda nova, sedma alinea, ki se glasi:

»-garancijo ali dokazilo o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.«

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -


K 39. členu

Četrti odstavek se črta.

Kratko obrazložitev je podal Darko Fras.

Razpravljali so Branko Kodrič, Anton Peršak, prof.dr. Alojz Križman, Anton Kampuš, dr. Zoltan Jan, Darko Fras, Marta Turk, Ladislav Lakuža, Ivan Bukovec.

Predlagan amandma ni bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 11 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 40. členu

Prvi odstavek (1) se dopolni tako, da se glasi:

»(1) Register turističnih vodnikov turističnega območja vodi v skladu z dogovorom med občinami turističnega območja ena od občin v turističnem območju. Vodenje registra lahko občine v skladu s svojimi akti prenesejo na druge osebe javnega ali zasebnega prava.«

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

K 42. členu

Doda se nova (15) točka, ki se glasi:

» Inšpekcijski nadzor po tem zakonu opravlja pristojni tržni inšpektorat.«

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Za nov 43. a člen

Doda se nov 43. a člen, ki se glasi:

»43. a člen
(izpolnjevanje pogoja garancije ali zavarovanja za povrnitev škode)

Določba sedme alinee 34. člena tega zakona stopi v veljavo v dveh letih od uveljavitve tega zakona in velja tudi za organizatorje potovanj, ki jim je bila licenca iz prvega odstavka 33. člena tega zakona že podeljena.«

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:


Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, ob obravnavi predloga zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejel naslednje


M N E N J E

k predlogu zakona o spodbujanju razvoja turizma - druga obravnava


Državni svet se je seznanil s predlogom zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo  pripravilo na osnovi Strategije slovenskega  turizma 2002-2006, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2002, in ga podprl.  

Po razpravi je bilo oblikovano mnenje, da bi predlog zakona moral konkretneje opredeliti vlogo in naloge lokalnih skupnosti. Stimulirati bi bilo potrebno medsebojno sodelovanje in povezovanje občinskih struktur, subjektov in politik na širših turističnih območjih.  

Prednostna naloga Ministrstva za gospodarstvo bi morala biti ustvarjanje stimulativnih sistemskih pogojev in spodbud za odpiranje novih turističnih proizvodov. Pri tem bi moralo ministrstvo bolj fleksibilno sodelovati z drugimi ministrstvi in resorji ter poenostaviti postopke in odpraviti ovire pri registraciji in zagonu malih podjetij. Nove podjetniške pobude na področju turizma bi morale spremljati ustrezne davčne olajšave ter  stimulativna zasebna vlaganja.

Državni svet predlaga, da bi bilo potrebno ponovno proučiti smiselnost podeljevanja javnih pooblastil tudi s strani občin za tiste aktivnosti in naloge  na področju turizma, ki bi povečale ponudbo in gospodarsko aktivnost na posameznem turističnem območju.

Državni svet tudi opozarja, da predlog zakona ne opredeljuje vmesne stopnje institucionalne organiziranosti, saj govori samo o državnem nivoju in turističnem območju, izjeme so le nevladne organizacije, ki delujejo na področju turizma. Poleg tega so na eni strani opredeljena turistična območja, skupna infrastruktura ter naloge, na drugi strani pa predlog zakona ne definira konkretnih nosilcev spodbujanja razvoja turizma, njihove konkretne pristojnosti in naloge ter odgovornosti.

Nadalje državni svet  meni, da bi morale v skladu z drugimi zakoni turistično takso plačevati tudi osebe, ki se nastanijo v počitniških hišah (vikendih) ter bi jih bilo potrebno ustrezno opredeliti v predlogu zakona.

Državni svet je z večino glasov podprl naslednje konkretne pripombe (amandmaje) ter Državnemu zboru Republike Slovenija predlaga, da jih sprejme:

K 3. členu

Četrta alinea naj se spremeni tako, da se glasi:

o    »s spodbujanjem delovanja turističnih društev in njihovih zvez pri izvajanju njihovih dejavnosti.«

Obrazložitev:

V skladu s Strategijo slovenskega turizma 2002-2006 je na osnovi partnerskega modela organiziranosti turizma na nacionalni ravni eden temeljnih subjektov tudi turistično društvena organizacija kot civilna družba na področju turizma. Zato ni razlogov, da država njeno delovanje s predlogom zakona omejuje. Zakon govori o »spodbujanju delovanja turističnih društev in njihovih zvez pri krepitvi turistične kulture«. Za turistično društveno organizacijo je taka formulacija nesprejemljiva, saj ne izraža obstoječe in s statutom Turistične zveze Slovenije opredeljene aktivnosti, deluje omejevalno in ne motivira. Dejavnost turistične društvene organizacije pri razvoju turizma je mnogo širša – sooblikuje turistični razvoj, turistično ponudbo, deluje na urejanju prostora in okolja, vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turizmu, osveščanju ljudi za turizem, sooblikuje kakovost življenja, deluje na ustvarjanju gostoljubnosti in prijaznosti, uresničuje turistične aktivnosti med mladimi in drugo. Predlagana formulacija je po našem mnenju bolj sprejemljiva, saj odraža delovanje turistične društvene organizacije tudi glede vsebine strategije slovenskega turizma.


K 4. členu

Prvi odstavek (1) naj se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Turistično območje je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki  ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev) oziroma razpolaga z naravnimi vrednotami, kulturno dediščino zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj. »

Obrazložitev:

V Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 (str.13-16) je izpostavljeno, da  so med drugim  prednost slovenskega turizma:
-    pestrost in privlačnost naravnega okolja (primorje, kras, alpski svet, panonska nižina…),
-    neokrnjene naravne znamenitosti (Triglavski narodni park, dolina Soče, kraške jame…),
-    pristnost  turistične ponudbe (neokrnjena narava - gozdovi, reke, jezera),
-    prost pristop do odprtega prostora gozdov, gora, obalnega prostora rek, jezer in morja,
-    ohranjene naravne vrednote in kulturna dediščina v okviru slovenskih zgodovinskih mest in podeželja,
-    izredna biotska in krajinska raznovrstnost.
Prav tako v istem dokumentu ugotavljamo, da prav te prednosti predstavljajo priložnost za nadaljnji razvoj slovenskega turizma. Zato na osnovi tega predlagamo, da se naravne vrednote in kulturna dediščina umestijo med dejavnike, ki so nujni pri oblikovanju turističnega območja.

K 15. členu

3.    V prvem odstavku (1) se v tretji in peti vrstici besedi »na ravni« zamenjata za besedi »v okviru«.

Obrazložitev:

Z definicijo na ravni turističnega območja izključujemo tiste subjekte, ki pokrivajo le določeno področje turističnega območja, kar je lahko posledica njegove velikosti ali organiziranosti. Z dikcijo v okviru turističnega območja bi bili zajeti vsi subjekti, ne glede na to, ali pokrivajo s svojim delovanjem celotno turistično območje ali ne.


4.    Za drugim odstavkom se doda novi, tretji odstavek, ki se glasi:

» (3) Pravne osebe, ki želijo pridobiti status za delovanje v javnem interesu na ravni turističnega območja, morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje občin v okviru turističnega območja.«

Dosedanji tretji odstavek postane četrti, njegovo besedilo se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:

»(4) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, razen pogojev iz druge in pete alinee drugega odstavka, ne veljajo za pravne osebe, ki jih ustanovijo ali soustanovijo občine z namenom spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja.«

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Obrazložitev:

Predlog zakona v  prvem odstavku 19. člena določa, da je načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja  v pristojnosti občine. Glede na navedeno je smiselno dati občinam možnost sodelovanja pri odločanju o podelitvi statusa za delovanje v javnem interesu pravnim osebam na njihovem območju.


K 16. členu

V drugem (2) odstavku se v drugi in četrti vrstici besedi »na ravni« zamenjata z besedama »v okviru«.

Obrazložitev:

Z definicijo na ravni turističnega območja izključujemo tiste subjekte, ki pokrivajo le določeno področje turističnega območja, kar je lahko posledica njegove velikosti ali organiziranosti. Z dikcijo v okviru turističnega območja bi bili zajeti vsi subjekti, ne glede na to, ali pokrivajo s svojim delovanjem celotno turistično območje ali ne.


K 21. členu

Šesta (glavna) alinea se spremeni tako, da se glasi:

„ - ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma,“

Obrazložitev:

Dopolnilo utemeljujemo s tem, da za razvoj turizma ni ključen samo odnos do turistov, ampak ključen tudi sam odnos do turizma, kajti v primerih, ko lokalno prebivalstvo ne bo naklonjeno razvoju turizma, ga bo kljub spodbudam težko razvijati. Prav tako to posledično vpliva na sam odnos do turistov.


K 24. členu

V tretjem odstavku (3) se številka »14,70« nadomesti z »20«.

Obrazložitev:

Trenutno vrednost točke, ki opredeljuje višino turistične takse znaša 14 SIT. Višina vrednosti  točke se ni spremenila vse od leta 1998, predlog Vlade RS za leto 2003 pa je, da bi le-ta znašala 14,70 SIT. Enak predlog se nahaja v predlogu predmetnega zakona. Glede na dikcijo v obstoječem zakonu o pospeševanju turizma in tudi predloga tega zakona, naj bi bila vrednost točke odvisna od gibanja cen življenjskih potrebščin. Kakšen je ta indeks 2003/1998, lahko izračunamo, zato je predlog povsem nesprejemljiv. Tu velja poudariti, da turistično takso plača turist, ki sicer plačuje turistično takso v višini 1 EUR v primerljivih turističnih krajih.  Poleg  tega je prvotno besedilo, ki je bilo obravnavano v omejenem krogu (verjetno je šlo za osnutek), vsebovalo vrednost točke 20 SIT, od osnutka do predloga pa je bil storjen korak nazaj.

K 25. členu

V prvem odstavku se v tretji alinei na koncu črta vejica in doda besedna zveza, ki se glasi:     

» ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,«

Obrazložitev:

Invalidi imajo člansko izkaznico, iz katere je razvidno, da gre za invalidno osebo. Odločb marsikdo nima pri sebi, še manj pa potrdil.  Tudi do sedaj se je kot dokaz v te namene uporabljala invalidska članska izkaznica.


K 34. členu

V prvem odstavku (1) se doda nova, sedma alinea, ki se glasi:

»-garancijo ali dokazilo o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.«

Obrazložitev:

Uveljavitev tega pogoja izhaja iz Direktive EU o paketnih potovanjih.


K 40. členu

Prvi odstavek (1) se dopolni tako, da se glasi:

»(1) Register turističnih vodnikov turističnega območja vodi v skladu z dogovorom med občinami turističnega območja ena od občin v turističnem območju. Vodenje registra lahko občine v skladu s svojimi akti prenesejo na druge osebe javnega ali zasebnega prava.«

Obrazložitev:

Za vodenje registra turističnih vodnikov določenega turističnega območja bi moral zakon dopuščati možnost, da to dela organizacija, ki konkretno izvaja vodenje  oziroma vodi turistično območje.


K 42. členu

Doda se nova (15) točka, ki se glasi:

» Inšpekcijski nadzor po tem zakonu opravlja pristojni tržni inšpektorat.«

Obrazložitev:

Določitev inšpekcijskega nadzora je nujna za izvrševanje zakona.


Za nov 43. a člen

Doda se nov 43. a člen, ki se glasi:

»43. a člen
(izpolnjevanje pogoja garancije ali zavarovanja za povrnitev škode)

Določba sedme alinee 34. člena tega zakona stopi v veljavo v dveh letih od uveljavitve tega zakona in velja tudi za organizatorje potovanj, ki jim je bila licenca iz prvega odstavka 33. člena tega zakona že podeljena.«

Obrazložitev:

Potrebno je določiti prehodno obdobje, v katerem bodo organizatorji potovanj lahko zadostili novo predpisanemu pogoju glede garancije ali dokazila o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.

Predlagan sklep je bil sprejet  (29 državnih svetnikove prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


K 5. točki dnevnega reda:

-    a)    Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2004 (EPA 1004-III)

-    b)    Proračun Republike Slovenije za leto 2005 (EPA 1005-III)

Proračunski memorandum  za leti 2004 in 2005 in program za učinkovit vstop v EU sta objavljena v Poročevalcu št. 83.

Predlog sprememb proračuna za leto 2004 je objavljen v Poročevalcih od št. 83/I do št. 83/V.

Proračun je objavljen v Poročevalcih od št. 83/VI do št. 83/IX.

Spremembe proračuna RS za leto 2004 in Proračun Republike Slovenije za leto 2005 je obravnavala komisija Državnega sveta za gospodarstvo. Poročilo so državne svetniki prejeli s sklicem 29.10.2003.

Program za učinkovit vstop v EU je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

    Kratko obrazložitev je podal Minister za finance dr. Dušan Mramor.

Stališča predlagateljev je podala tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance gospa Helena Kamnar.

    Stališča Komisije za gospodarstvo je podala njena predsednica  Marta Turk.

    Stališča Komisije za mednarodne odnose je podal njen predsednik Jožef Jeraj.

    Stališča Interesne skupine lokalnih interesov je podal Marjan Maučec.

Razpravljali so mag. Jožko Čuk, prof.dr. Alojz Križman, Anton Peršak, Boris Janez Bregant, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, ob obravnavi predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2005, sprejel naslednje


M N E N J E

k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2005


Državni svet se je seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2005 ter z napovedmi gospodarskih gibanj, na podlagi katerih je Vlada Republike Slovenije pripravila predloga proračunov.

Državni svet ugotavlja, da  proračunski dokumenti sicer upoštevajo in uvajajo program učinkovitega vstopa v Evropsko unijo, večajo sredstva, namenjena internacionalizaciji podjetij, večji konkurenčnosti in prilagodljivosti gospodarstva ter predvidevajo večja vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa ne izpolnjujejo pričakovanja, na katera opozarja  gospodarstvo in strokovna javnost in sicer na področju razreševanja stroškov dela skozi davek na plače, varčevalnih ukrepov v okviru zdravstvene reforme in uvajanja spodbujevalnih ukrepov v okviru davčne reforme.

Državni svet  meni, da so  proračunski dokumenti pomembni zlasti v zvezi z:

1.    integriranostjo v EU s polnopravnim članstvom Slovenije, pri čemer mora biti dan poudarek organiziranju pragmatičnega usposabljanja za koriščenje  EU sredstev ter spoštovanju evropskih norm tudi v ekonomski politiki, kar je še zlasti pomembno pri indeksaciji plač in socialnih transferjev,
2.    zagotavljanjem konkurenčnosti države z ustvarjanjem "prijaznega" poslovnega okolja za podjetja in upoštevanjem določil sprejetega Socialnega sporazuma za obdobje 2003 do 2005 (predhodne razprave na Ekonomsko - socialnem svetu o dvigu praga obdavčitve plač, zagotovila da se davki in prispevki ne bodo povečali, glede stroškov dela) ter zagotavljanjem olajšav za vlaganja v razvoj, primerljivih  z drugimi državami EU,
3.    umestitvijo porabe v realne okvire oziroma čim večji skladnosti programa za učinkovit vstop v EU s konkretno izvedbo v proračunu. Ne glede na upoštevanje "obrutenja" proračunskih prihodkov in odhodkov zaradi povezanosti proračuna z EU proračunom je rast proračunskih in tudi celotnih javno finančnih prihodkov in odhodkov prevelika glede na predvideno gospodarsko rast. Državni svet opozarja na neskladnost programa za učinkovit vstop v EU s konkretno izvedbo v proračunu, saj znaša predviden javno finančni primanjkljaj za leto 2004 1,73 % BDP in ne 1,5 % BDP, število zaposlenih v javni upravi pa se ne zmanjšuje, ampak  povečuje. Po mnenju državnega sveta bi bila nujna racionalizacija poslovanja v državni upravi in povečanje njene stroškovne učinkovitosti.

Prav tako državni svet ugotavlja, da proračunska poraba v delu, namenjenem področju lokalne samouprave ne upošteva povečanih stroškov, ki jih bodo morale poravnati lokalne skupnosti zaradi obveznosti, ki so jim bile naložene z nekaterimi ukrepi (uvajanje devetletke, pravice beguncev in podobno),  dodatna sredstva za to pa niso predvidena.

* * *

Državni svet v skladu z 39. členom poslovnika državnega sveta določa predlog predračuna sredstev, ki naj bodo v proračunu Republike Slovenije zagotovljena za delo državnega sveta.

Državni svet ocenjuje, da je predračun sredstev, zagotovljen v republiškem proračunu za delo državnega sveta za leti 2004 in 2005, ustrezen. Pokriva najnujnejše stroške za normalno delovanje državnega sveta.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).


    K  6. točk dnevnega reda:

-    Predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (EPA 1006-III)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 83/XI.

Predlog zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za gospodarstvo. Poročilo so državne svetnice in državni svetniki  prejeli s sklicem 29.10.2003.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Državni svetnik Marko Juvančič je vložil amandma in sicer:

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da Vlada Republike Slovenije pri predlogu ZIPRA RS za leti 2004 in 2005 ni upoštevala z Ustavo in zakonom določenega postopka sprejemanja, ker le tega ni predložila reprezentativnima združenjema slovenskih lokalnih skupnosti v uskladitev, kljub temu, da vsebina zakona neposredno zadeva delovanje in financiranje občin.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je predlagal, da skupaj s sprejetim amandmajem, Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003,  ob obravnavi predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005, sprejel naslednje
M N E N J E

k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in  2005


Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z novostmi, ki odstopajo od doslej uveljavljenih rešitev pri pripravi predlogov zakonov o izvrševanju proračuna in se nanašajo na vezanost dela proračuna na EU proračun. Vlada Republike Slovenije je tudi predvidela postopke za uravnoteženje proračuna v primeru spremenjenih gospodarskih gibanj ter usklajevalne mehanizme za socialne prejemke, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, na novo pa je tudi določila zneske zadolžitve javnega sektorja.

Državni svet Republike Slovenije  ni oblikoval konkretnih pripomb k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005, pri čemer pa ugotavlja, da Vlada Republike Slovenije s predlogom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 ni upoštevala z ustavo in zakonom določenega postopka sprejemanja, ker le tega ni predložila reprezentativnima združenjema slovenskih lokalnih skupnosti v uskladitev, kljub temu, da vsebina zakona neposredno zadeva delovanje in financiranje občin.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).


Predsednik je zaključil 13. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem gostom, ki so se odzvali vabilu, zahvalil za sodelovanje in razpravo.