|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Ponovni odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede delovanja Filmskega sklada RS - javnega sklada |
|
|
Datum odgovora: 16. 10. 2007
Na Vlado Republike Slovenije je bilo naslovljeno vprašanje državnega svetnika g. Dora Hvalice glede delovanja Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (v nadaljevanju: Filmski sklad). Državnega svetnika zanima, ali bo lahko Vlada RS oz. Ministrstvo za kulturo zagotovilo samostojnost in neodvisnost Filmskega sklada glede na dejstvo, da je visoki uslužbenec Ministrstva za kulturo postal predsednik nadzornega sveta in s tem prevzel funkcijo uprave te inštitucije. V nadaljevanju podajamo naslednje pojasnilo: Filmski sklad je javni sklad na področju kulture, ki deluje kot javna ustanova na podlagi Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljevanju: ZJS). V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZJS je Filmski sklad pravna oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa na področju filma in kinematografije. Pri Filmskemu skladu zaradi teh dejstev ne moremo govoriti o absolutni samostojnosti in neodvisnosti, saj bi v tem primeru šlo za pravno osebo zasebnega prava – v Filmskem skladu namreč Republika Slovenija v skladu z zakonskim pooblastilom izvaja ustanoviteljske pravice in obveznosti, zlasti preko članstva v nadzornem svetu. Zaradi situacije, ki je po dnevu 27.10.2006 nastala z razrešitvijo nekdanje direktorice Filmskega sklada, lahko opravlja funkcijo uprave na podlagi drugega odstavka 23. člena ZJS le predsednik nadzornega sveta. Predsednika nadzornega sveta izvolijo izmed sebe člani nadzornega sveta, kar pomeni, da je lahko predsednik nadzornega sveta (ki opravlja funkcijo uprave) le eden od njegovih članov, ki prihajajo iz vrst oz. na predlog Ministrstva za kulturo, Ministrstva za finance, strokovnih društev s področja kinematografije, Filmskega studia Viba film Ljubljana in RTV Slovenija. Iz navedenega izhaja, da pri članih nadzornega sveta ne gre nujno za t.i. javne uslužbence, še manj pa, da gre za osebe, ki bi analogno izpolnjevale vse pogoje, ki so sicer predvideni za direktorja oziroma direktorico Filmskega sklada. Sedanji v.d. direktor Filmskega sklada (oziroma predsednik nadzornega sveta v funkciji uprave) je od članov nadzornega sveta edini, ki ima opravljen izpit iz upravnega postopka in ki lahko zato v tem trenutku, ob pomanjkanju pravne službe na Filmskem skladu (že trije javni natečaji za to delovno mesto namreč, bodisi zaradi pomanjkanja interesa kandidatov bodisi zaradi pomanjkanja zahtevanih delovnih izkušenj, niso uspeli) zagotovi nemoteno poslovanje uprave. Ena od temeljnih nalog uprave je tudi vodenje ter odločanje v javnopravnih postopkih glede dodeljevanja sredstev. Sedanjega predsednika nadzornega sveta Filmskega sklada (ki obenem opravlja funkcijo uprave) so za predsednika tega organa izmed sebe izvolili člani nadzornega sveta in ne ministrstvo ali Vlada RS. V.d. direktor, ki sicer je državni uslužbenec, je takoj po izvolitvi o nastali situaciji obvestil svojega predstojnika in s tem izpolnil zahteve po Zakonu o javnih uslužbencih. V.d. direktor Filmskega sklada je zgolj državni uslužbenec in ne vodi kulturne politike, saj funkcija generalnega direktorja po zakonu ni politična funkcija in se vanjo ne imenuje na podlagi politične diskrecije, ampak preko javnega natečaja. V.d. direktor Filmskega sklada od dneva nastopa funkcije uprave na Filmskem skladu zaradi prenosa pooblastil na Ministrstvu za kulturo ne opravlja nalog, ki bi se prekrivale z nalogami Filmskega sklada. Filmski sklad pa vsekakor še zmeraj ostaja avtonomen v tem smislu, da poteka odločanje na skladu neodvisno ter po predpisanih in ustaljenih postopkih, tako kot poteka od ustanovitve Filmskega sklada od leta 1994 naprej. |
|
