Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali

Datum: 26. 3. 2008
Prejeto: 31. 3. 2009

1. Ali so v pripravi in kdaj bodo sprejeti novi, dodatni ukrepi, na podlagi katerih se bo v celoti preprečila oziroma omejila širitev stekline na področju RS, kot tudi vnos iz sosednjih držav, predvsem s področja Hrvaške?

Republika Slovenija izvaja ukrepe za boj proti steklini že od konca druge svetovne vojne, ko je z uvedbo obveznega cepljenja psov in nadzora potepuških psov izkoreninila urbano obliko stekline, katere glavni prenašalec oziroma rezervoar so psi. Ob pojavu tako imenovane silvatične oblike stekline v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo potrebno sprejeti tudi druge ukrepe za omejitev širjenja oziroma izkoreninjenje te oblike, katere glavni vir oziroma prenašalec so lisice. Zaradi zaskrbljujoče situacije glede stekline in na podlagi dobrih izkušenj nekaterih evropskih držav, se je tudi Slovenija koncem osemdesetih odločila za izvajanje peroralnega cepljenja lisic. Načini in vzorci cepljenja so se skozi leta spreminjali in dopolnjevali. Tako je uspelo steklino izkoreniniti iz dobršnega dela Slovenije, medtem ko se v mejnih območjih z Republiko Hrvaško steklina še vedno pojavlja, saj Hrvaška peroralnega cepljenja lisic še ne izvaja. V zadnjih letih smo ugotavljali dva do tri primere letno, vse v obmejnem območju s Hrvaško. Vsi ti primeri so bili ugotovljeni pri lisicah. V lanskem letu se je število pozitivnih primerov povečalo, predvsem zaradi zaskrbljujoče situacije glede stekline na Hrvaškem, kjer je populacija lisic na višku in z njo tudi bolezen. Zaradi te situacije so bili že v začetku lanskega leta izvedeni dodatni ukrepi, da bi se preprečilo širjenje bolezni izven cepnega območja. Večkrat se je sestalo tudi državno središče za nadzor bolezni (DSNB) in določilo še dodatne ukrepe za zaščito zdravja ljudi in živali ter za preprečitev širjenja bolezni.

Dodatni ukrepi zajemajo:

• določitev območja z izrazitim tveganjem, na katerem je priporočljivo cepiti proti steklini tudi druge domače živali (govedo, ovce, mačke,...); poostrene postopke ob ugrizih psov in divjih živali;
• ozaveščanje o bolezni in preventivnih ukrepih;
• določitev območja s povečanim nadzorom.

Na pobudo Veterinarske uprave RS je bil v mesecu novembru 2008 organiziran nujni sestanek ekspertov Evropske Unije (EU), na katerem so bili predlagani tudi nadaljnji ukrepi za boj proti steklini (razširitev območja cepljenja na celotno območje Slovenije, poostren nadzor).

Kljub ukrepom ostaja dejstvo, da dokler Hrvaška ne bo izvajala peroralnega cepljenja lisic proti steklini, se bo steklina v različnih obsegih, glede na biologijo lisičje populacije, pojavljala tudi pri nas, ne glede na ukrepe, ki jih izvaja Slovenija, saj divje živali ne poznajo državnih meja.

2. Ali in na kakšen način sodelujejo pristojni v obeh državah za preprečitev širjenja stekline in tudi drugih nalezljivih bolezni?

S pristojnimi organi Hrvaške ima Veterinarska uprava RS redne sestanke. Hrvaška nima na voljo sredstev za izvajanje peroralnega cepljenja lisic proti steklini, vendar naj bi v okviru predpristopne pomoči EU (IPA projekt) pridobila potrebna sredstva za izvedbo le-tega. Tako naj bi z izvajanjem peroralnega cepljenja lisic proti steklini pričela v letu 2010 (ali že jeseni 2009), s čimer bo tveganje za pojav in širjenja stekline na območju Republike Slovenije, zmanjšano.

3. Kakšni ukrepi bodo sprejeti za preprečitev širjenja kužne malokrvnosti konj, ki se je pojavila pri nekaterih živalih in ki jo prenašajo krvosesne žuželke?

Splošni ukrepi za preprečevanje pojava in širjenja bolezni živali so predpisani v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (Ur. I: RS, št. 93/05) in v Pravilniku o boleznih živali (Ur. I. RS, št. 81/07).

Ti ukrepi zajemajo:

• obvezno prijavo posedovanja živali, zbiranja, premikov, prometa, trgovanja; predpisana označitev in registracija živali;
• zagotavljanje sledljivosti premikov;
• ustrezna dokumentacija;
• obvezno prijavljanje sumov bolezni;
• izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni;
• zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in vode za napajanje in krme;
• zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih v prostorih za rejo živali in v prostorih, kjer se živali zadržujejo;
• zagotavljanje veterinarskega reda na krajih, kjer se živali združujejo; preprečevanje vnašanja povzročiteljev bolezni v rejo, ipd.

V skladu s petim odstavkom 6. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Ur. I. RS, št. 93/05) je imetnik živali dolžan izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.

Posebni ukrepi, ki se izvajajo ob sumu na bolezen oziroma po potrditvi bolezni, pa so predpisani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužne malokrvnosti konj (IAK), (Ur. I. RS, št. 99/06) in zajemajo:

• zapora gospodarstva;
• osamitev obolelih kopitarjev ali kopitarjev, za katere se sumi, da so zboleli; prepoved premikov kopitarjev iz in na gospodarstvo; - sistematično zatiranje vektorjev bolezni;
• zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih; klinični pregled vseh kopitarjev;
• usmrtitev in neškodljivo uničenje klinično bolnih živali;
• zakol kopitarjev, ki ne kažejo kliničnih znakov bolezni, vendar so izvidi krvnih preiskav pozitivni;
• vsi kopitarji, ki se odpremljajo na trge, sejme, razstave, tekmovanja ali druga zbiranja živali ali ob spremembi lastništva, morajo biti enkrat letno serološko pregledani na bolezen.

Ob upoštevanju in izvajanju predpisanih ukrepov je tveganje za pojav oziroma širjenje bolezni zelo majhno.

Ključnega pomena pri preprečevanju pojava bolezni in njenega širjenja pa je, da se rejci oziroma imetniki konj zavedajo, da predstavlja ilegalni vnos živali iz nepreverjenih rej, največje tveganje tako za pojav IAK kot tudi za pojave drugih bolezni. S takimi dejanji ne ogrožajo le lastne črede temveč tudi druge, saj je zaradi načina prenosa IAK (prenos z velikimi krvosesnimi žuželkami), nemogoče popolnoma preprečiti možnost okužbe tudi v drugih čredah.

Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Milan Pogačnik,
minister