Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-D)

Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji, dne 12. 5. 2004, ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-D) - nujni postopek, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije, sprejel

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-D) - nujni postopek

Državni svet meni, da bi rešitve v predlagani noveli zakona o visokem šolstvu zaradi uresničevanja ciljev, določenih z bolonjsko deklaracijo, morale slediti zvišanju kvalitete visokošolskega študija oziroma povečanju znanja diplomantov na vseh stopnjah visokošolskega študija. Zaradi daljnosežnih posledic reforme visokega šolstva in pomanjkanja nekaterih primerljivih analiz, odločitev o spremembi zakonodajnega postopka iz rednega v nujnega ni primerna.

Državni svet je v razpravi o predlogu novele ugotovil, da opredeljene vsebinske razlike med visokošolskimi, univerzitetnimi, magistrskimi in doktorskimi študijskimi programi niso ustrezno upoštevane, tako pri vstopnih pogojih v študijske programe prve stopnje (razlike med vstopnimi pogoji v visokošolske strokovne in univerzitetne programe!), kot tudi pri opredeljevanju razmerij med dosedanjimi in novimi stopnjami izobrazbe. V primeru, da se bodo te rešitve v noveli ohranile, se postavlja vprašanje smiselnosti ohranjanja različnih oblik zaključnih izpitov oziroma mature v srednješolskih programih.

Posebej je državni svet izpostavil vprašanje končne določbe 51. člena predlagane novele, s katero je predlagana prevedba že pridobljene visokošolske izobrazbe po dosedanjih programih v "ustrezno", ki bo pridobljena po novih programih iz novele in menila, da je predlagano izenačevanje nedopustno, saj retroaktivni odvzem že pridobljenih pravic ni sprejemljiv. To pomeni tako v nacionalnem kot v mednarodnem okviru razvrednotenje dosedanjih študijskih programov in na njih dosežene izobrazbe in ima za posledico poslabšanje položaja dosedanjih slovenskih diplomantov v primerjavi z evropskimi.

V razpravi je državni svet izpostavil vprašanje sodnega varstva pravic visokošolskih učiteljev (59. člen), ki sicer ni spremenjen v predlagani noveli. V razpravi je državni svet opozoril, da je zaradi vedno večjega števila upravnih sporov zoper postopke izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev nujno določiti, da je v postopku habilitacije ocena kandidatove kakovosti izraz avtonomije stroke in s tem univerze in jo je treba izrecno izvzeti iz sodnega odločanja. V tem primeru bi se besedilo drugega odstavka navedenega člena glasilo "V upravnem sporu iz prvega odstavka sodišče ne more presojati o ocenjevanju kakovosti kandidatov v postopku izvolitve".

V razpravi je državni svet poudaril, da je nosilec kvalitetnega poučevanja na univerzah na eni strani profesor z avtoriteto, ki ima tudi mednarodne reference in na drugi strani prizadeven študent. Zagovor doktorata naj pogojuje vsaj ena SCI objava ali predstavitev v mednarodnem prostoru, katere prvi avtor je doktorant. Tako bi postopoma dosegli razvoj v bolj raziskovalno univerzo, ki bo mednarodno primerljiva.

Državni svet se je seznanil s pripombami Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Študentskega sveta Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in državnega svetnika prof. dr. Alojza Križmana.

Državni svet je po razpravi sprejel naslednje konkretne pripombe:

K 2. členu:

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Na koncu druge alinee tretjega odstavka 8. člena se črta vejica in doda besedilo "ali so vpisani tuji študenti."

Obrazložitev:
Državni svet meni, da sedanji 2. člen predloga zakona pomeni premalo fleksibilnosti, kar zadeva internacionalizacijo Univerze v Mariboru. Predlog v tej zastavljeni obliki zožuje maneverski prostor univerz za vključevanje v evropski prostor in oži možnost pridobivanja tujih študentov. Državni svet tako predlaga, da se dikcija predloga člena spremeni in se tako omogoči univerzam v Sloveniji večja odprtost, večja raznolikost študijskih programov in tako postopno odpiranje v evropskih prostor.

K 3. členu:

1. V prvem odstavku 14. člena se doda nova četrta alinea, ki se glasi:

"- zagotovljene dve tretjine visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo programa, ki so v rednem delovnem razmerju".

Obrazložitev:
Razlog za zahtevo zaposlenih s polnim delovnim časom na posameznem visokošolskem zavodu je v tem, ker je važno, da imamo za njihovo ustanovitev lastni kader vsaj dveh tretjin.

2. V prvem odstavku 14. člena se doda nova peta alinea, ki se glasi:

"- zagotovljena ustrezna knjižnična informacijska dejavnost za izvedbo programa."

Obrazložitev:
Knjižnice so pomembna infrastruktura, brez katere si ni mogoče predstavljati uspešnega študija in raziskovalnega dela. Navedeni predlogi sprememb izhajajo predvsem iz različnega statusa visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic in iz dejstva, da je celotno področje knjižničarstva urejeno s posebno zakonodajo.

3. V zadnjem stavku drugega odstavka 14. člena se črta beseda "najmanj".

Obrazložitev:
S tem, da v 2. odstavku 14. člena črtamo besedo "najmanj" namreč preprečimo, da bi lahko visoka strokovna šola začela izvajati tudi višješolski študij.

4. Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:

"Izobraževanje na 3. stopnji lahko izvaja tisti visokošolski zavod, ki ima organizirano tudi izobraževanje na 1. in 2. stopnji; izobraževanje na 2. stopnji pa tisti zavod, ki ima organizirano tudi izobraževanje na 1. stopnji."

Dosedanji 3., 4. in 5. odstavek postanejo 4., 5. in 6.

Obrazložitev:
Namen predlagane spremembe je zagotoviti mobilnost študentov znotraj visokošolskih zavodov in hkrati zagotavljanje kakovosti pedagoškega dela

K 4. členu:

1. V tretjem odstavku 16. člena se doda nova tretja alinea, ki se glasi:

"- zagotovljene dve tretjine visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo študijskega programa, ki so v rednem delovnem razmerju".

Dosedanja tretja alinea postane četrta.

Obrazložitev:
Razlog za zahtevo zaposlenih s polnim delovnim časom na posameznem visokošolskem zavodu je v tem, ker je važno, da imamo za opravljanje njihove dejavnosti lastni kader vsaj dveh tretjin.

2. V tretjem odstavku 16. člena se doda peta alinea, ki se glasi:

"- zagotovljeno knjižnično informacijsko infrastrukturo, potrebno za izvedbo programa."

Obrazložitev:
Knjižnice so pomembna infrastruktura, brez katere si ni mogoče predstavljati uspešnega študija in raziskovalnega dela. Navedeni predlogi sprememb izhajajo predvsem iz različnega statusa visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic in iz dejstva, da je celotno področje knjižničarstva urejeno s posebno zakonodajo.

3. V četrtem odstavku 16. člena se za prvim doda nov stavek, ki se glasi:

"Zagotavljanje in izvajanje pogojev za opravljanje knjižnične informacijske dejavnosti se preverja na osnovi predpisov s področja knjižničarstva."

Obrazložitev:
Knjižnice so pomembna infrastruktura, brez katere si ni mogoče predstavljati uspešnega študija in raziskovalnega dela. Navedeni predlogi sprememb izhajajo predvsem iz različnega statusa visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic in iz dejstva, da je celotno področje knjižničarstva urejeno s posebno zakonodajo.

K 7. členu:

1. Drugi stavek drugega odstavka 23. člena se spremeni tako, da glasi:

"Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so s polnim delovnim časom zaposleni na posamezni članici univerze."

Obrazložitev:
S tem, da lahko volijo le delavci, ki so zaposleni s polnim delovnim časom na posameznem visokošolskem zavodu, se lahko zagotovi enakopravno zastopanost delavcev in hkrati ustrezno zastopanost študentov. Volilno telo za volitve rektorja na posamezni članici je torej sestavljeno iz: vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so s polnim delovnim časom zaposleni na članici in eno petino študentov, ki študirajo na tej članici.

K 9. členu:

1. V drugem in tretjem odstavku 32. člena se za besedo "programu" dodajo besede: "za pridobitev izobrazbe".

Obrazložitev:
Besedi se doda zaradi jasnosti.

2. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Študijski programi za izpopolnjevanje postanejo javno veljavni, ko jih na predlog senata članice, sprejme senat univerze, ki jih javno objavi najkasneje do razpisa za vpis. Študijski programi izpopolnjevanja se pošljejo v vednost Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo."

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Obrazložitev:
Ker gre pri programih za izpopolnjevanje za seznanjanje z najnovejšimi dosežki na posameznem znanstvenem oziroma strokovnem področju, in ker udeležba ne prinaša stopnje izobrazbe, bi bil postopek prek Sveta RS za visoko šolstvo preveč zamuden in bi pogosto onemogočil izvedbo programa (posebej takrat, ko bi na njem sodelovali tuji strokovnjaki).

K 10. členu:

Tretji odstavek 32.a člena se spremeni tako, da se glasi:

"Diploma in Priloga k diplomi v slovenščini sta brezplačni."

Obrazložitev:
Prevod diplome in priloge k diplomi pa ni brezplačen zaradi večjih stroškov izvoda v tujem jeziku.

K 12. členu:

V 33.b členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"V primeru, da Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo sprejme skupne študijske programe, je potrebno za izvedbo teh zagotoviti javna sredstva."

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Obrazložitev:
Če jih Svet RS za visoko šolstvo sprejme, je treba vedeti, da bo to povzročilo dodatne stroške, ki jih je treba zagotoviti iz javnih sredstev.

K 13. členu:

1. V drugem odstavku 34. člena se besedilo "izvaja študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe" nadomesti z naslednjim besedilom: "izvaja visokošolske strokovne študijske programe".

Obrazložitev:
Pojem visoka strokovna izobrazba v bolonjski terminologiji ne obstaja več ??? glej 11. člen.

2. V 34. členu se v drugem odstavku drugi stavek črta.

Obrazložitev:
S tem besedilom bi dali visokim strokovnim šolam možnost izvedbe magisterija, s čimer se državni svet ne strinja.

K 14. členu:

1. V tretjem odstavku 35. člena se doda nov zadnji stavek, ki se glasi:

"Organizirane oblike doktorskega študija obsegajo najmanj 60 kreditnih točk."

Obrazložitev:
Glede na to, da je doktorska stopnja edina stopnja, ki po novem ostaja znanstvena, je potrebno opredeliti minimalen delež doktorskega programa, ki mora zajemati znanstvene (teoretske in metodološke) vsebine in se mora izvajati v organiziranih oblikah.

K 16. členu:

V spremenjenem 36. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Magistrski študijski programi se lahko izvajajo tudi brez stopenj (enovit program) , če obsegajo skupno minimalno 300 kreditnih točk".

Obrazložitev:
Nekateri univerzitetni programi zahtevajo enovit proces univerzitetnega izobraževanja.

K 18. členu:

1. V 38. a členu se druga alinea spremeni tako, da glasi:

"- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij oziroma visokošolski strokovni program prve stopnje, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program."
Obrazložitev:
S to spremembo dajemo možnost prehoda z visokošolskega strokovnega študijskega programa na magistrski študijski program.

2. V tretjem in šestem odstavku 38.a člena se črtajo besede "ali ustrezne delovne
izkušnje."

Obrazložitev:
Državni svet meni, da je besedilo neustrezno.

3. V četrtem odstavku 38.a člena se črta tretja alinea.

Obrazložitev:
Črtanje teh pogojev je potrebno zaradi dileme, da bi ustrezno strokovno področje in vidni uspehi pri strokovnem delu ne bili primeren pogoj za vpis v doktorski študijski program.

4. V četrtem odstavku 38. a člena se doda nova tretja alinea, ki glasi:

"- triletni univerzitetni program prve stopnje in eno leto dvoletnega magistrskega študija ob izkazovanju nadpovprečnega študijskega uspeha, vidnih uspehov pri znanstvenem ali strokovnem delu. "

Obrazložitev:
Predlagano besedilo bi bolje prikazalo vpisne pogoje za doktorski študij (neposredni prehod).

K 28. členu:

1. Tretji odstavek 50. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Predsednika in največ 15 članov imenuje Vlada Republike Slovenije, od tega 7 izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki jih predlagajo visokošolski zavodi, 3 predstavnike gospodarstva in negospodarstva, ki jih predlagajo zbornice in druga združenja delodajalcev, 3 predstavnike študentov in 2 predstavnika Vlade Republike Slovenije."

Obrazložitev:
Državni svet predlaga, da se ustrezno spremeni dikcija tretjega odstavka 50. člena tako, da se omogoči tudi predstavnikom Študentskih svetov Univerz sodelovanje pri delu Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo in tako za ta zelo pomemben organ neposredno pridobivanje informacij s strani študentov o študijski problematiki. Državni svet meni, da je za predstavnika pokrajin oz. regij še prezgodaj.

2. V četrtem odstavku 50. člena se besedi "tri leta" nadomestita z besedama "dve leti".

Obrazložitev:
Študenti prvega in drugega letnika še ne poznajo tako študentske problematike, tako da se večino predstavnikov imenuje iz višjih letnikov. V skladu z dosedanjo državni svet predlaga, da se skozi celotno besedilo predloga zakona poenotijo mandati predstavnikov študentov na dve leti.

K 31. členu:

1. Zadnji stavek tretjega odstavka 51.d člena (Svet za evalvacijo visokega šolstva)
se spremeni tako, da se glasi:

"Trije predstavniki študentov visokošolskih zavodov in študentov višjih strokovnih šol se imenujejo tako, da enega imenuje Študentska organizacija Slovenije, dva predstavnika pa imenujejo Študentski svet Univerz."

Obrazložitev:
Državni svet predlaga, da se ustrezno spremeni dikcija 31. člena tako, da se omogoči tudi predstavnikom Študentskih svetov Univerz sodelovanje pri delu Sveta za evalvacijo visokega šolstva in tako za ta zelo pomemben organ neposredno pridobivanje informacij s strani študentov o študijski problematiki.

2. Na koncu spremenjenega zadnjega stavka tretjega odstavka 51.d člena (Svet za
evalvacijo visokega šolstva) se doda naslednje besedilo:

"in drugi predstojniki visokošolskih zavodov, ki opravljajo vsebinsko enake naloge."

Obrazložitev:
Predlog novega 51.d člena (Svet za evalvacijo visokega šolstva) v tretjem odstavku določa, da v Svet za evalvacijo visokega šolstva ne smejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji članic univerz oz. samostojnih visokošolskih zavodov ter ravnatelji oz. direktorji višjih strokovnih šol.
Glede na navedeno državni svet predlaga, da se pri onemogočanju članstva v svetu za evalvacijo visokega šolstva uporabi funkcionalni princip prepovedi zastopanosti posameznih najvišjih strokovnih organov univerz, članic univerze in samostojnih visokošolskih zavodov, ki bo zajel vse naštete najvišje strokovne vodje. Državni svet meni, da predlagana rešitev to preprečuje.

K 33. členu:

1. Dopolnjeno besedilo drugega odstavek 55. člena se črta.

Obrazložitev:
Določilo je nesmiselno in nepotrebno, saj se prva alinea 55. člena glasi: "V naziv visokošolskega učitelja je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti".
To seveda velja tudi za znanstvene delavce in je zato predlagana dopolnitev povsem odveč in vnaša v besedilo novele zmedo.

2. Četrti odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:

"V naziv predavatelja ali lektorja je izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje."

Obrazložitev:
Črta se besedilo "in ima preverjene pedagoške sposobnosti", ker se predpostavlja, da je dovolj, če je končal študijskih program druge stopnje.

3. Šesti odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:

"V naziv visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje."

Obrazložitev:
Državni svet meni, da je študijski program prve stopnje premalo.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 51. členu:

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Izobrazba, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in po študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki obsegajo 180 do 240 KT, ustreza izobrazbi I. stopnje iz tega zakona. Izobrazba, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki obsegajo najmanj 300 KT, ustreza izobrazbi II. stopnje iz tega zakona. Kreditno ovrednotenje dosedanjih študijskih programov opravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo na predlog Univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda."

Obrazložitev:
Državni svet meni, da prvi odstavek tega člena izenačuje na eni strani izobrazbo, doseženo na študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in univerzitetno izobrazbo, saj obe opredeljuje kot ekvivalentni prvi stopnji po bolonjskem procesu. Državni svet je ugotovil, da predvideva tudi enakovrednost dosedanjih univerzitetnih študijskih programov s prihodnjimi prvostopenjskimi študijskimi programi po bolonjskem vzoru. To pomeni, da bi bili diplomanti po dosedanjih študijskih programih, ki so morali vložiti v svoj študij več dela in so si pridobili tudi boljšo izobrazbo, na delu trga obravnavani enako in imeli iste pravice kot prihodnji diplomanti, ki bodo manj obremenjeni in bodo dosegli z nižjo izobrazbo ekvivalenten naslov. Nekatere druge države, npr. Nemčija, so uvedle povsem drugačne, ustreznejše ekvivalence. Dosedanja univerzitetna diploma bi morala ustrezati doseženi drugi stopnjo po bolonjskem vzoru. Zato po načelu enakega vrednotenja državni svet predlaga, da se dosedanji univerzitetni programi oziroma tisti programi, ki so obsegali najmanj 300 točk izenačijo oziroma ustrezajo programom II. stopnje. Ohranijo naj se že pridobljeni naslovi npr. mag. znanosti pred imenom, ki bi se tako razlikovali od novih npr. magister stroke za imenom. Istočasno s predlagano novelo bi bilo nujno sprejeti spremembe zakona, ki bi urejal naslove.

Državni svet je v razpravi o konkretnih pripombah opozoril predlagatelja:

• na 6. člen, ki v tretjem odstavku 22. člena uporablja izraz "predstavniki delodajalcev", da ga zamenja npr. z izrazom "predstavniki gospodarstva", ker je prvi izraz pri državni univerzi sporen,
• v 46. in 47. členu predlagani trimesečni rok, da univerze in visokošolski zavodi uskladijo svoje statute s predlagano novelo ni realen, zato naj predlagatelj razmisli o bolj primernem času za uskladitve.
• v 50. členu v drugem odstavku naj predlagatelj preveri ali je rok do izteka študijskega leta 2013 do 2014 primeren, ker predstavniki študentskega sveta v Mariboru predlagajo še podaljšanje tega roka.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik prof. dr. Jože Mencinger.