Odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih

Datum: 10. 6. 2008
Prejeto: 11. 6. 2008

V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da policija javnosti nikoli ni sporočala osebnih podatkov osumljencev v predkazenskem postopku. Policija je do 1.1.2004 javnosti sporočala kratice osumljencev, od 1. januarja 2004 pa policija tudi kratic imen osumljencev javnosti ne sporoča več.

Inšpektor za varstvo osebnih podatkov je namreč presodil, da način pisanja sporočil in obvestil za javnost, v katerih policija uporablja kratice imen, omogoča prepoznavo oseb v okolju in lahko pomeni kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov. Na tej podlagi smo se v policiji odločili, da spremenimo način obveščanja medijev oziroma javnosti. Na posvetu predstavnikov za odnose z javnostmi v policiji, ki je bil organiziran v drugi polovici leta 2003 je bil tako oblikovan naslednji sklep: »Na podlagi priporočil in opozoril inšpektorja za varstvo osebnih podatkov s 1. januarjem 2004 v dnevnih poročilih, ki jih pošiljamo javnosti, ne uporabljamo več kratic imen oz. podatkov, na podlagi katerih bi omogočili identifikacijo osebe v javnosti. Sklep v policiji dosledno izvajamo.

Policija ne obvešča novinarjev o izvajanju posameznih preiskovalnih dejanj. Ob tem pa je potrebno tudi poudariti, da informacij o izvedbi posameznega preiskovalnega dejanja nima samo policija, temveč tudi tisti, ki je izvedbo le-tega odredil, s seznanitvijo osebe, ki je v postopku pa tudi ta oseba, svojci, zagovorniki itd., torej širok krog oseb, ki ima lahko različne razloge za sporočanje informacij javnosti. Glede na to, da ne obstajajo nikakršni indici, da bi informacije v javnost lahko prišle iz vrst policije, formalnega postopka za ugotavljanje odgovornosti policistov ni bilo potrebno začeti.

Policija torej na podlagi zgoraj navedenih dejstev ostro zanika, da je pri sklicevanju novinarskih konferenc ali kakor koli drugače javnosti sporočala osebne podatke osumljencev v predkazenskih postopkih, zavrača pa tudi namigovanja, da novinarje pred zaključkom posameznih preiskovalnih dejanj, kot so hišne preiskave ipd., obvešča o izvedbi le-teh.

Za zaključek bi ponovno poudarili, da policija vsekakor spoštuje načelo domneve nedolžnosti, ki velja sicer za celoten kazenski postopek. Načelo domneve nedolžnosti morajo spoštovati vsi državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pa tudi vsi drugi - torej tudi odvetniki in še posebej sredstva javnega obveščanja (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Horvat, 2004). Po mnenju Horvata navedeno načelo sicer ne pomeni, da mediji ne bi smeli poročati o poteku kazenskega postopka zoper obdolženca, preden ni pravnomočno končan, saj, kot meni, ima javnost pravico, da je o tem seznanjena, vendar pa morajo mediji to storiti na tak način, da ni osumljenec v javnosti že vnaprej obsojen.

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
Dragutin Mate, l.r.
minister