|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 58. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Seja je bila v sredo, 17.10.2007. Predsednik je pričel 58. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 12.12. in se zaključila ob 15.24 uri. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 3.10.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
UMIK Na predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana je predsednik predlagal, da se točki:
umakneta z dnevnega reda današnje seje. Predlog za umik je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
RAZŠIRITEV Predsednik je predlagal, da na predlog Komisije za politični sistem dnevni red seje razširijo z
Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo z
DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 57. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 3.10.2007. Predsednik, je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 57. seje glasujejo. Zapisnik 57. seje je bil sprejet ((31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 22. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 20.9.2007. Predsednik, je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 22. izredne seje glasujejo. Zapisnik 22. izredne seje je bil sprejet ((31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 23. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 12.10.2007. Predsednik, je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 23. izredne seje glasujejo. Zapisnik 23. izredne seje je bil sprejet ((30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda :
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli izjavo predsednika državnega sveta Janeza Sušnika v zvezi s tiskovno konferenco ministra za notranje zadeve z dne 11.10.2007. Obrazložitev je podal predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Razpravljali so Jože Ilc, Doro Hvalica, Ladislav Kaluža. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednjo izjavo: Izjava je bila sprejeta (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 12.10.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Komisije za gospodarstvo Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu za varstvo konkurence glede varstva konkurence in ukrepanja ter preprečevanja zlorabe prevladujočega položaja nekaterih trgovskih podjetij na trgu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal poročevalec Komisije za gospodarstvo prof. dr. Janvit Golob. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 58. seji dne 17. 10. 2007 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo glede preprečevanja zlorabe prevladujočega položaja nekaterih trgovskih podjetij na trgu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje se glasi: Kako bosta Ministrstvo za gospodarstvo in Urad RS za varstvo konkurence ukrepala in preprečila zlorabe prevladujočega položaja nekaterih trgovskih podjetij na trgu, ko s skupnimi dogovori določajo cene prodajnih artiklov? Obrazložitev: Ne glede na to, da je kartelno dogovarjanje po slovenski zakonodaji prepovedano, se različna podjetja, ki naj bi med seboj na trgu konkurirala, na skrivaj skupaj dogovarjajo in določajo cene svojih produktov oziroma storitev in tako le navidezno konkurirajo med sabo. Poleg cikličnih in strukturnih vzrokov za inflacijo, na njeno visoko rast v zadnjem času močno vplivajo tudi povečane cene hrane. Zastavlja se vprašanje upravičenosti podražitev in s tem v zvezi zagotavljanje konkurence, ki bi preprečevala neupravičene podražitve. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnem, integriranim in ekološkim kmetijstvom. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Gregor Vovk Petrovski. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede pomena in morebitne spremembe strategije ekološkega kmetijstva in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega se glasi: Ali se država zaveda trenutnega in bodočega pomena ekološkega kmetijstva v Sloveniji in ali se je odločila spremeniti strategijo podpore Eko kmetijstva in ga s tem uničiti, v nadaljnje pa podpirati le integrirano kmetijstvo ? Obrazložitev: Subvencije za ekološko kmetijstvo iz programa KOP (kmetijska okoljska plačila) Država se je pred nekaj leti opredelila, da bo podpirala ekološko kmetijstvo in naj bi do leta 2015 delež ekološkega kmetijstva v Sloveniji dosegel 15%. Temu primerno je na podlagi normativov EU določila subvencije za ekološko pridelavo, ki so bile precej višje (do 80 %) kot za integrirano pridelavo. To je normalno, saj je količina pridelka na površino pri ekološki pridelavi (prepovedana uporaba umetnih gnojil, sintetičnih zaščitnih sredstev...) precej nižja kot pri integrirani pridelavi (le delno omejena uporaba kemičnih sredstev). Žal je to od letošnje pomladi že preteklost saj je z letošnjim letom vlada začela drastično zmanjševati podpore predvsem za ekološko kmetijstvo (UL RS št. 19/2007 -Uredba o plačilih za ukrepe osi 2). Navajam primer pri vinogradništvu v EUR na hektar osnovnega plačila:
Po neuradnih podatkih pa naj bi se podpore za EKO kmetijstvo še dodatno zmanjšale, v kolikor bi skupna vsota zaprošenih subvencij presegla vsoto rezerviranega denarja za eko kmetijstvo, tako da bi se integrirano in eko še bolj izenačilo. Vprašanje je, če strokovne službe sploh vedo, koliko več stroškov je pri EKO kmetijstvu predvsem pa so pridelki veliko manjši, prodajna cena eko pridelkov pa ni bistveno večja od ne samo integriranih ampak celo od konvencionalnih pridelkov, glede davkov pa so tako ali tako izenačeni. Pri vprašanju, ki sem ga zastavil, torej: ali se država sploh zaveda trenutnega in bodočega pomena ekološkega kmetijstva v Sloveniji in ali se je odločila spremeniti strategijo podpore EKO kmetijstvu in ga s tem uničiti, v nadaljnje pa podpirati le integrirano kmetijstvo, bi še posebej kot enega izmed mnogih problemov omenil prej naveden večkratnik katastrskega dohodka. V Sloveniji se v medijih pojavlja vedno več informacij, ki enostavno mešajo med seboj integrirano in ekološko pridelavo, kar je nedopustno in škodljivo. Ta dva načina kmetijstva se med seboj popolnoma razlikujeta. Pričakujemo od pristojnih državnih institucij, da v bodoče s primerno medijsko kampanjo (kot npr. v Avstriji) razložijo in poudarijo pomen ekološkega kmetijstva, ki se ga danes očitno premalo zavedamo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede pomena in morebitne spremembe strategije ekološkega kmetijstva. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za finance, da vprašanji preučita in nanju odgovorita. Vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega se glasita: Kdaj nameravate urediti status kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike? Ko boste to urejevali, me zanima, ali boste upoštevali načelo enostavnosti (kot npr. pri sosedih) in ali boste upoštevali razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom? Obrazložitev: Status kmetije V Zakonih o dohodnini iz leta 2004 (Ur. l. RS, št. 57/2004) ter 2005 in 2006 (Ur. l. RS 17/2005, Ur. l. RS, št. 21/2006 ) je bilo v 149. členu določeno, da se bo do leta 2007 uredil status kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike. Pričakovali smo, da bo to urejeno na enostaven način, tako kot je to v sosednjih državah EU. Žal se to ni zgodilo in nov Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (Ur. l. RS, št. 117/2006) o tem popolnoma molči in opredeljuje dohodek kmetije tako rekoč kot dohodek fizične osebe. Kmetija pa ni fizična oseba. Zakon pa vsebuje še dodatno nepravilnost; Določitev statusa kmetije bi uredili v Zakonu o kmetijstvu in v zadnjih dveh letih je bilo nekaj predlogov na to temo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance3, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Ladislava Kaluže glede obsega zadolževanja in obsega poroštev, ki jih je dajala občine Štore oziroma njen bivši župan zasebnim podjetjem. Obrazložitev je podal predlagatelj Ladislav Kaluža. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Ladislava Kaluže glede obsega zadolžitev Občine Štore in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Ladislava Kaluže in predlaga Ministrstvu za finance in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanja preučita in nanje odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Ladislava Kaluže se glasijo:
Obrazložitev: Sodišče je občini Štore 4. oktobra 2007 z izvršbo zaseglo 171.000 EUR, zaradi neodplačanih obveznosti zasebnega podjetja, kateremu je Občina Štore oziroma bivši župan podpisal poroštva s petimi bankami. Po uradnih informacijah iz seje občinskega sveta z omenjenimi poroštvi občinski svet ni bil seznanjen, prav tako na občini o tem ni razpoložljive dokumentacije, poroštva tudi niso predmet primopredajnega zapisnika med prejšnjim in novim županom. Nadaljnje izvršbe poroštev bodo ogrozile razvoj občine Štore, lahko pa tudi pomeni, da občina ne bo uspela izvajati nalog določene z ustavo in z posameznimi zakoni, na osnovi katerih se izračunava primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Prizadeti so lahko občani - davkoplačevalci, ki tako kot člani občinskega sveta za sporna poroštva niso vedeli. V tem primeru gre za vrsto kršitev zakona o lokalni samoupravi, zakona o financiranju občin, še nekateri drugih zakonov, obstaja pa tudi sum koruptivnega dejanja. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo komisije za gospodarstvo, za opustitev prodaj večinskega deleža v družbah v državni lasti. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podala predsednica komisije, Marta Turk. Razpravljala sta prof. dr. Jože Mencinger, mag. Zlatko Jenko. Obrazložitev je podal dr. Peter Glavič, kot vabljen na sejo, ki je sodeloval pri pripravi pobude. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 58. seji dne 17. 10. 2007 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo Komisije za gospodarstvo za opustitev prodaj večinskega deleža v družbah v državni lasti in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo komisije in poziva Vlado Republike Slovenije, da ponovno razmisli o prodajah večinskega deleža v družbah v državni lasti in da pretehta možnost njegovega prenosa v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obrazložitev: Državni svet poudarja, da pobuda ne pomeni načelnega nasprotovanje umiku države, privatizaciji, tujemu lastništvu in odpiranju slovenske družbe nasploh. Gre le za opozorilo, da je ob privatizacijah in prodajah državnega premoženja prav razmisliti o njihovih dolgoročnih gospodarskih, socialnih in političnih posledicah. Gotovo se prodajam podjetij tujim multinacionalkam ni mogoče povsem izogniti ali jih preprečevati z zakonodajo, saj bi bilo to v nasprotju s štirimi pravicami, na katerih vsaj deklaratorno temelji EU: svoboden pretok produktov, dela, kapitala in storitev. Nedvomno je tudi, da so bile nekatere prodaje neizogibne in tudi koristne, saj mnoga podjetja brez tujega lastnika (Revoz) ne bi preživela. Kar nekaj primerov pa kaže, da so bile prodaje nepotrebne (SIJ, Splošna plovba) ali pa, da so uspešno domače podjetje (LEK) spremenile v sicer enako uspešno tujo podružnico, katere dobički pa se odlivajo v tujino. Posebno nesmiselna je nepremišljena prodaja bank in zavarovalnic, Telekoma ali infrastrukturnih podjetij (Luka Koper, SŽ, letališče Jožeta Pučnika). Izkušnje drugih tranzicijskih držav kažejo, da takšne prodaje prej zavirajo kot prinašajo tehnološki razvoj in da je njihova edina posledica odliv dobičkov in povečevanje razlike med bruto domačim (ustvarjenim na ozemlju države) in bruto nacionalnim produktom (ki ga dobijo državljani). To spremlja zmanjšanje socialne kohezije in nenazadnje politične samostojnosti. Prav nobenega razloga ni, da bi Slovenija sledila drugim tranzicijskim državam, ki svojih bank in zavarovalnic sploh več nimajo, Slovenija pa ima že zdaj v primerjavi z državami EU-15, tudi Portugalsko, Španijo in Grčijo, v bankah nadpovprečen delež tujega kapitala. Prenos same Kapitalske družbe in preostalega proizvodnega premoženja v neposredni ali posredni lasti države v neposredno last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je verjetno najenostavnejša možnost za umik države in dnevne politike iz gospodarstva, ki je skladen tudi s pravili EU. S tem bi tudi vsaj deloma popravili s formalno privatizacijo izvedeno dejansko nacionalizacijo premoženja, ki ga je ustvarila generacija zdajšnjih upokojencev, dobički od uspešnih podjetij v lasti ZPIZ-a pa bi pomagali reševati probleme pokojninske blagajne. Z omejitvami pri razpolaganju s tem premoženjem je mogoče zagotoviti njegovo ohranjanje in povečevanje. Ljudska modrost pravi: "Slab gospodar prodaja, dober kupuje". Dober gospodar potroši manj, kot ustvari in s tem veča svoje premoženje. Če kaj proda, s kupnino kupi drugo premoženje, ki se mu bo hitreje povečevalo. Kupnine od prodaj državnega premoženja pa se praviloma ne uporabijo za vlaganja v novo proizvodno premoženje, ampak se izgubljajo v potrošnji, ali uporabijo za odplačilo dolgov. Celo slednje ni zmeraj koristno, saj je donosnost premoženja v tuji lasti, ugotovljena z odlivi dobičkov kar nekajkrat višja od obrestnih mer pri odplačevanju dolgov. Slovenija je, za razliko od ostalih tranzicijskih držav, doslej ohranila velik del proizvodnega premoženja v domači lasti. To, kljub drugačnim pogledom predvsem tujih investitorjev, kar je razumljivo, in dela domačih ekonomistov, ni oviralo njenega dosedanjega gospodarskega in tehnološkega razvoja. Prav narobe. Zagotavljalo je solidno neprekinjeno gospodarsko rast brez finančnih kriz, velikih notranjih in zunanjih neravnotežij in vzdrževanje socialne kohezije, ki Slovenijo zaenkrat še uvršča med socialno uspešnejše evropske države. Ohranjanje domačega lastništva je preprečevalo naraščanje tekočega primanjkljaja in zadolženosti, ki ga v drugih tranzicijskih državah vse bolj oblikuje odliv dobičkov podjetij v tuji lasti, česar z negotovim prilivom tujega kapitala ni več mogoče nadomestiti. Odliv prek računa dohodkov v nekaterih tranzicijskih državah že presega 6 odstotkov bruto domačega produkta, kar dolgoročno samodejno ustvarja še večje primanjkljaje in zadolženost, saj brez računanja na bodoče dobičke tujih investicij sploh ne bi bilo. Slovenci smo malone pol stoletja živeli v socialističnem samoupravnem sistemu, v katerem smo, ne glede na njegovo neučinkovitost, na novo ustvarjeno vrednost akumulirali v družbeno premoženje. Formalno smo bili njegovi lastniki, družbeno premoženje, ki je bilo last državljanov, pa je prehajalo tudi iz roda v rod. Večina proizvodnih in storitvenih podjetij, ki so takrat nastala, je bila tudi hrbtenica razvoja in infrastrukture pa tudi družbenega, kulturnega in športnega življenja v svojem kraju. Prenos polstoletnega dela v državno lastnino je bil sprejet brez njihovega soglasja, zato se mnogi državljani počutijo ogoljufane za svoje delo in delo svojih družin. V anketi, ki jo je Delo Stik opravilo septembra 2002, je na vprašanje "Ali menite, da bi bilo za podjetje, v katerem ste (bili) zaposleni, dobro, če bi lastnik postal tujec?" 60 % vprašanih odgovorilo "ne bi bilo dobro" in samo 19 % da "bi bilo dobro". Ljudje tudi prav dobro vedo, kaj je smiselno prodati in kaj ne - prodajo IMV Renaultu je odobravala večina vprašanih (55 %), Save Goodyearu precej manj (40 %), za prodajo Leka Novartisu je bilo samo 20 %, Pivovarne Union Interbrewu le 18 % in Ljubljanske banke KBC samo 16 % vprašanih. Za prodajo našega ("državnega") premoženja so se izrekale vse slovenske vlade. Na drugi strani se je npr. avstrijska vlada zavedala pomembnosti lastništva v nekdanjih socialističnih državah in je skupaj z bankami svojim podjetjem kreditirala nakupe premoženja in investicije v trgovsko in bančno mrežo na teh področjih - danes se jim (državi, bankam in podjetjem) to bogato obrestuje, saj je donosnost njihovih družb v novih članicah EU še enkrat višja od donosnosti istih družb doma. Pomena domačih elit in njihovega izobraževanja se zavedajo vse države - naj spomnimo samo na Francijo, ki zavestno izobražuje bodoče voditelje v gospodarstvu. Ker industrija izgublja delovna mesta, so posebej pomembna (vodilna) delovna mesta v storitvenih dejavnostih (bankah, zavarovalnicah, finančnih družbah, turizmu itd.) in v razvijajočih se dejavnostih (informacijsko-komunikacijskih-, bio-, eko-, nano-tehnologijah). Brez lastnih centrov znanja in odločanja postane država neodporna, izguba ekonomske samostojnosti pripelje tudi v izgubo politične samostojnosti. Vse države tako ali drugače in kljub nenehnemu priseganju na tržne zakonitosti in odprtost ščitijo premoženje. Spomnimo se sporov nemške in francoske vlade zaradi nacionalnih šampionov, viharja ob angleški ponudbi za nakup Mannesmanna, reakciji ZDA ob nameravanem kitajskem nakupu ene od njenih rafinerij in pristanišča, reakciji italijanske vlade, ki je omejila lastništvo francoskega Electricité de France. Grenka je bila tudi naša šola z upravljanjem sedmega pomola v tržaškem pristanišču in s slovensko banko v Trstu na eni strani ter prodajo Banke Koper na drugi. Čeprav imamo s kapitalom iz malih držav boljše izkušnje kot iz velikih, Nizozemci, res v skladu z direktivami EU, za velika denarna nadomestila opuščajo proizvodnjo v eni najmodernejših evropskih tovarn sladkorja v Ormožu. Švicarji so Leku odtegnili upravljanje s podjetji v tujini, upočasnili so raziskave in razvoj v njem v primerjavi s Krko, ki je ostala samostojna in ki raste oz. zaposluje bistveno hitreje. V našo državo so brez odpora prišli Bank Austria, Baumax, Hofer, Leclerc, Liedl, OMV - v trgovinah prodajajo predvsem blago iz svojih držav; slovenska podjetja v Avstrijo pa mnogokrat ne morejo, saj Avstrija ščiti svojo industrijo, trgovino in trg dela. Ščitenje lastnih koristi je povsem naravno, tako kot jih ščitijo druge države, jih mora ščititi Slovenija. Direktor Kolektorja je pred leti izjavil: "Ko si 25 let v tuji lasti, veš, kaj to pomeni." Čas je pokazal, da se najhitreje razvijajo podjetja, ki so v slovenski lasti: Gorenje, Helios, Kolektor, Hidria, Krka, Petrol, Mercator ali Sava so dobri primeri. Tuje lastništvo še ne zagotavlja učinkovitosti na ravni podjetja. Elan je umiral, dokler ni ponovno prešel v slovenske roke, podobno je bilo z Nierosom ali Iskro kondenzatorji. Messer je zaprl kisikarno v Sloveniji in zgradil novo na Hrvaškem, kjer je bila električna energija (iz JEK Krško) cenejša. Henkel ni podprl proizvodnje dekorativne kozmetike v Mariboru, čeprav je sam nima in čeprav je bila kvaliteta izdelkov nekdanjega Zlatoroga na evropski ravni - stroški uvajanja novih izdelkov na evropski trg naj bi bili previsoki. Celoten razvoj, financiranje in marketing so šli v tujino, pri nas je ostala samo proizvodnja in distribucija, s katero pa prodor med najrazvitejše države EU ni mogoč. Tudi izkušnje z domačimi lastniki niso vedno pozitivne. Dostikrat so za cilj imeli le hitro preprodajo podjetja z velikim dobičkom namesto njegovega uspešnega dolgoročnega upravljanja. Tudi s pomočjo državnih skladov so bili pri tem uspešni, če je merilo uspešnosti le povečanje velikosti njihovega premoženja. Država ni nujno slab lastnik; francoski, državni Renault je primer za dobro gospodarjenje. Kako bi naj državi sicer zaupali vodenje javnih sredstev, kar je skoraj polovico bruto domačega proizvoda? Floskulo o samoumevni slabosti državnega lastništva razširjajo tuji prevzemniki ob pomoči svojih vlad ter domači preprodajalci. Tudi država lahko uspešno gospodari, potrebno se je le profesionalno lotiti vloge lastnika in kadrovati v podjetjih najboljše in ne "svojih", kot se je dogajalo, oziroma se še dogaja. Rezultati državnih podjetij v letu 2006 so bili odlični: Petrol je povečal svoj dobiček za 42 %, Nova LB za 66 %, Telekom celo za 90 %; cena delnic Luke Koper je v tem času narasla od 23 EUR na 80 EUR. Prodaja državnega premoženja in nalaganje v razpršene globalne investicijske sklade (Koalicijska pogodba za mandat 2004-2008, str. 7) implicira zapiranje domačih delovnih mest (med njimi so zlasti upravljavska, raziskovalno-razvojna, tržniška, finančna, storitvena, visoko kvalificirana) in izvoz delovnih mest v tujino; donosi od takšnih skladov so povsem negotovi, na kar opozarjajo ponavljajoče se finančne krize v svetovnem gospodarstvu. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za zunanje zadeve v zvezi z obsodbo turškega genocida nad armenskim prebivalstvom v prvi polovici prejšnjega stoletja. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Marko Juvančič. Razpravljal je Tone Peršak. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča v zvezi z obsodbo turškega genocida nad armenskim prebivalstvom v prvi polovici prejšnjega stoletja in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. L. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča se glasi: Kakšno je stališče Ministrstva za zunanje zadeve do predloga obsodbe turškega genocida nad armenskih prebivalstvom, ki je bil izvršen v prvi polovici 20. stoletja in ali namerava Republika Slovenija v zvezi z navedenim tragičnim dogodkov polpretekle zgodovine ravnati podobno, kot so to že storile prenekatere države po svetu? Obrazložitev: Razprave, ki so se razvile ob predlogu deklaracije v ameriškem predstavniškem domu, kažejo na tragično resnico, ki je zabeležena v zgodovini armenskega naroda in ki se kaže v izvršenem genocidu s strani turških oblasti ter na drugi strani dilem, do katerih prihaja v primerih obsodb tega ravnanja, predvsem na relaciji ohranjanja dobrih dvostranskih odnosov z uradno Ankaro. Ocenjujem, da bi Slovenija kot zrela demokratična država, pred začetkom predsedovanja Svetu EU, morala v zvezi s tem vprašanjem pripraviti jasno stališče. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj v zvezi s programom reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Marko Juvančič. Razpravljal je prof. dr. Jože Mencinger. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča v zvezi s programom reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. Člena zakona o državnem svetu (Ur. L. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča se glasita: Kako je Služba Vlade RS za razvoj vključila subnacionalne nivoje oblasti v program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in kateri so predvideni ukrepi v prihodnje, da bodo v Sloveniji doseženi optimalni cilji Lizbonske strategije glede aktivnega sodelovanja vseh nivojev oblasti v državi? Ali namerava Služba Vlade RS za razvoj v prihodnje poročilo vključiti tudi aktivnosti Slovenije v okviru iniciative Odbora regij - Platforme za spremljanje Lizbonske strategije? Obrazložitev: Vprašanje je posredovano, ker kljub številnim pobudam s strani Državnega sveta, Služba Vlade za razvoj ni uspela zagotoviti ustrezne predstavitve navedene tematike na plenarnem zasedanju Državnega sveta in s tem ponuditi možnosti neposredne razprave, upoštevaje pri tem dejstvo, da so lokalni interesi v Državnem svetu najštevilčnejše zastopani, kar bi prispevalo k aktivnemu sodelovanju pri nadaljnjem procesu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji. V tem kontekstu je potrebno omeniti tudi iniciativo Odbora regij - Platforma za spremljanje Lizbonske strategije, v okviru katere se izvaja študija vključenosti regionalnih in lokalnih oblasti v nacionalne programe reform za dosedanje ciljev Lizbonske strategije v vsaki državi članici EU. Zaključke te študije bo predvidoma na spomladanskem vrhu v obdobju slovenskega predsedovanja potrdil tudi Evropski svet. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Po elektronski pošti 12.10.2007 so prejeli pobudo Interesne skupine lokalnih interesov za pooblastitev vodstva državnega sveta za zagotovitev neoviranega delovanja državnega sveta v prostorih parlamenta Republike Slovenije. Pobudo je obravnaval Kolegij predsednika državnega sveta in podprl besedilo "Problematika urejanja prostorov med Državnim zborom RS in Državnim svetom RS", ki so ga državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 12.10.2007. - - - Po elektronski pošti 12.10.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Interesne skupine delojemalcev za spremembo uredbe o višini povračil stroškov, da se uredba spremeni tako, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne vštevajo solidarnostne pomoči v višini, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za družbene dejavnosti. - - - Po elektronski pošti 3.10.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede ocene ameriške vlade o stanju zdravstvenih razmer v Republiki Sloveniji. - - - Po elektronski pošti 3.10.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli dodatni odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja z Avstralijo. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
K 3. točki dnevnega reda *:
Pobudo državnega svetnika mag. Adolfa Zupana za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu - zakonodajna iniciativa, so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev seje, so prejeli na klop. Predlog sklepa sp prejeli na klop. Obrazložitev in stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije, mag. Adolf Zupan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 58. seji, dne 17. 10. 2007, določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Ker gre pri spremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (četrta alineja prvega odstavka 142. člena poslovnika državnega zbora). Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta pooblašča predsednika, da določi državnega svetnika, ki bo predstavnik Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona. PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU (ZDSve-B) - skrajšani postopek I. UVOD Zakon o državnem svetu (Ur.l.RS, št. 44/92 - v nadaljevanju ZDSve) ureja volitve v Državni svet in organizacijo Državnega sveta. Ureditev materije na zakonski ravni je predvidela Ustava Republike Slovenije v 96. oziroma v 98. členu. Zakon v prvem delu ureja volitve, v drugem delu temeljna vprašanja organizacije in dela Državnega sveta. Pri tem izhaja iz položaja, kot ga ima Državni svet v organizaciji državne oblasti v skladu z ustavo. Državni svet je drugi dom v sistemu nepopolne dvodomnosti, ki ima v skladu z ustavo določene pristojnosti, s katerimi sodeluje v zakonodajnem postopku. S pristojnostmi, ki so šibkejše od pristojnosti Državnega zbora, Državni svet vpliva na delo in odločitve Državnega zbora. ZDSve je sprejela tridomna Skupščina v letu 1992, ko Državni zbor in Državni svet še nista bila konstituirana. V ZDSve ni urejeno financiranje Državnega sveta in njegovih funkcionarjev. Zakon ne ureja višine dohodka predsednika Državnega sveta. Državni svet se je omenjene pomanjkljivosti zakona zavedal in je v letu 1993 sprejel poslovnik (PoDS - Uradni list RS, št. 44/93), ki v 100. členu določa, da predsednik opravlja svojo funkcijo poklicno. Državni svet je tako v poslovniku uredil položaj predsednika. Državni svet se je zavedal, da je takšna ureditev le začasna, zato je v zakonodajni postopek že leta 1994 neuspešno vložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu (Poročevalec DZ Republike Slovenije, št. 17 z dne 5. maja 1994), s katerim je predlagal uzakonitev poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta ter poleg tega tudi njegovo plačo in ustrezno ureditev nadomestil svetnic in svetnikov. Državni svet je zopet poskusil dopolniti svoje delovanje na zakonski ravni leta 2003, ko je v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu (Poročevalec DZ Republike Slovenije, št. 48/03 z dne 20. 6. 2003). Zaradi končanja mandatne dobe državnega zbora je vodstvo državnega zbora na podlagi drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora dne 15. 11. 2004 štelo, da predlog zakona ni bil vložen. Državni svet Republike Slovenije na 27. seji dne 17.11.2004, ponovnopotrdil vložitev predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o državnem svetu (Poročevalec DZ Republike Slovenije, št. 115/04 z dne 24. 11. 2004). Državni zbor je za predlog zakona sprejel sklep, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Med temi dogodki je Ustavno sodišče s sklepom U-I-428/02-7 z dne 18. 11. 2004 odločilo, da se zahteva računskega sodišča za oceno zakonitosti prvega odstavka 100. člena Poslovnika Državnega sveta (PoDS) zavrže, ker poslovnik ni pomenil pravne podlage za izplačilo plače predsednika Državnega sveta. Vprašanje zakonitosti izplačil plač Predsedniku Državnega sveta ni odvisno od PoDS, temveč so imela izplačila svojo podlago v proračunu (ki ima moč zakona). Državni svet je imel vse od začetka njegovega delovanja pravno podlago za izplačilo plač svojemu predsedniku v proračunu, ki ga je sprejemal Državni zbor. Takšno stanje je veljalo vse do sprejema in uveljavitve Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A - Ur. l. RS, št. 76/2005), ki je 43. členu ZDSve dodal nov drugi odstavek, ki se določil, da je funkcija predsednika in podpredsednika častna in se opravlja nepoklicno. Državni svet Republike Slovenije je na 6. izredni seji sprejel odložilni veto na Zakon o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A), ki ga je Državni zbor na 11. izredni seji ponovno sprejel. Državni svet Republike Slovenije na 39. redni seji, dne 7. 12. 2005 sprejel zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu. Državni svet se ni strinjal s prepovedjo poklicnega opravljanja funkcije predsednika državnega sveta in z zakonom izvedenim prenehanjem predsednikovega delovnega razmerja. Takšno stanje je predsedniku onemogočalo, da bi bil stalno na razpolago za opravljanje nalog, ki jih državnemu svetu nalaga ustava. S tem nastajajo nepopravljive posledice za državni svet in posledično za delovanje državne ureditve, določene z ustavo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v bistvenem delu sledilo zahtevi državnega sveta in je z odločbo U-I-332/05-10 z dne 4. 10. 2007 soglasno odločilo, da sta 1. in 3. člen Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A) (Ur. l. RS, št. 76/05) v neskladju z Ustavo, kolikor se nanašata na funkcijo predsednika Državnega sveta. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu št. 94, z dne 16. 10. 2007. ZDSve v drugem delu zakona ureja organizacijo državnega sveta. Predsednik in podpredsednik sta po zakonski umestitvi ločena od drugih članov državnega sveta; navedena sta v prvem poglavju, ki vsebuje splošne določbe, člani pa v četrtem, ki določa pravice in dolžnosti članov Državnega sveta. Tudi po ugotovitvi Ustavnega sodišča "ima predsednik Državnega sveta po 44., 53. in 55. členu ZDSve posebne naloge povezane z vodenjem in predstavljanjem organa ter s sodelovanjem z Državnim zborom. Njegova vloga in odgovornost sta ob prevladujoče nepoklicnem opravljanju funkcij v Državnem svetu še posebej poudarjeni. Zato je treba pri določitvi načina opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta treba dati prednost njegovi tesnejši povezanosti z delovanjem tega organa kot celote v razmerju do njegove siceršnje funkcije člana tega organa" (9. tč. odločbe U-I-332/05-10 z dne 4. 10. 2007). Poklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta zahteva količina in narava njegovih nalog in pristojnosti, ki so poleg omenjenih členov ZDSve urejene tudi v 16. členu Poslovnika državnega sveta (PoDS) (npr. predstavlja Državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje Državnega sveta ter usklajuje delo Državnega sveta z delom Državnega zbora in drugimi državnimi organi). Naslednji, 17. člen PoDS določa, da lahko državni svetniki zahtevajo od predsednika obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Pomembno je tudi mednarodno sodelovanje Državnega sveta, ki je urejeno v 99. členu PoDS in pri katerem ima glavno vlogo prav predsednik Državnega sveta. Narava dela predsednika zahteva, da predsednik svoj polni dnevni delovni čas porabi za opravljanje svoje funkcije v Državnem svetu, kar so potrdile tudi izkušnje prvih dveh predsednikov Državnega sveta. Poleg omenjenih členov ZDSve in PoDS na stalno sodelovanje z Državnim zborom kažejo tudi določbe Poslovnika Državnega zbora (PoDZ - 15., 154. in 215 - 217. člen), ki se navezujejo na medsebojno komunikacijo predsednikov Državnega zbora in Državnega sveta v zvezi z delom obeh domov. Ustavno sodišče je v 12. točki omenjene odločbe navedlo, da "izpodbijane ureditve ni razveljavilo, ker bi s tem povzročilo stanje, ki bi bilo prav tako v neskladju z ustavo. Zakon namreč ne bi vseboval ureditve poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta in določitve njegove plače". Vsebina novega predloga mora tako nujno vsebovati poklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta in določitev njegove plače. Z vidika skladnosti ureditve vodstvenih funkcij pri sicer nepoklicnem opravljanju občinskih funkcionarjev je predvideno, da lahko župan svojo funkcijo opravlja poklicno, v soglasju z njim pa se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Prav tako je poklicna funkcija predvidena za funkcijo predsednika pokrajine in enega ali več podpredsednikov pokrajine. Že pred predmetno odločbo Ustavnega sodišča sprejeti ZSPJS-G v prilogi 3 posledično ne vsebuje funkcije predsednika državnega sveta, zato se s predlogom zakona v prilogo uvršča predsednika državnega sveta v plačni razred funkcij zakonodajne oblasti - A2 in sicer v 64. plačni razred. Ustavno sodišče je v združeni odločbi št. U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06 z dne 7. 12. 2006 med drugim navedlo, da morajo biti plačila po statusu medsebojno primerljivih funkcionarjev primerljiva. ZSPJ v drugem odstavku 1. člena izhaja iz načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Glede na to, da Državni svet sodi v zakonodajno vejo oblasti, je (izmed ostalih funkcij v zakonodajni veji oblasti), funkcija predsednika Državnega sveta najbližja funkciji predsednika Državnega zbora, na kar poleg 44., 53. in 55. člena ZDSve kažejo tudi določbe Poslovnika Državnega zbora (PoDZ - 15., 154. in 215 - 217. člen), ki se navezujejo na medsebojno komunikacijo predsednikov Državnega zbora in Državnega sveta. Ker je predsednik državnega zbora uvrščen v 65. plačni razred, se za predsednika državnega sveta predlaga 64. plačni razred. Ker se bo obračunavanje plač na podlagi določb ZSPJS začelo s 1. januarjem 2008, je na voljo dovolj časa, da se tudi plačo predsednika državnega sveta uvrsti v plačni razred funkcij Priloge 3 ZSPJS in se tudi obračun njegove plače začne v istem času, kot bo veljal za vse funkcionarje. Za druge prejemke in pravice predsednika državnega sveta se bodo uporabljale določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora. 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona - Skladno z odločbo Ustavnega sodišča je predlagana dopolnitev zakona, ki določa, da predsednik Državnega sveta opravlja funkcijo poklicno. - Skladno z odločbo Ustavnega sodišča predlog zakona tudi predvideva, da ima predsednik Državnega sveta pravico do plače, ki izhaja iz poklicnega opravljanja funkcije. Za druge prejemke in pravice se bodo uporabljale določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora, plačilni razred (ustrezno manjši) je določen glede na plačni razred predsednika Državnega zbora. - Predlog predvideva tudi črtanje 3. člena ZDSve-A, ker bo s sprejemom predloga postal nepotreben. Predlog zakona bo prinesel posledice za proračun v višini razlike med dosedanjim nadomestilom za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta in izplačilom plače za predsednika Državnega sveta (predsednik je od uveljavitve ZDSve-A prejemal nadomestilo tako kot ostali člani Državnega sveta). Plača sekretarja Državnega sveta, plačilo za opravljanje funkcij in stroškov za člane Državnega sveta so zagotovljene v proračunu za leto 2007, prav tako so ta sredstva predvidena v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2008 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2009, ki sta v postopku sprejemanja v Državnem zboru, zato se v tem delu ne predvideva dodatnih posledic za proračun ali druga javna finančna sredstva. Višina posledic za proračun v višini razlike med dosedanjim nadomestilom za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta in letnih izplačil plač za predsednika državnega sveta z upoštevanjem 64. plačnega razreda (brez dodatka za delovno dobo) se ocenjuje na 40.130,72 evrov. Republika Slovenija ni zavezana spoštovati pravo EU na notranje zakonodajnem področju urejanja Državnega sveta Republike Slovenije. Poklicnost in plačila predsednikov in članov drugih domov Če državni svet primerjamo s podobnimi institucijami v tujini ugotovimo, da noben drugi dom v Evropi (avstrijski Zvezni svet, belgijski Senat, beloruski Svet federacije, češki Senat, francoski Senat, irski Senat, italijanski Senat, nemški Zvezni svet, nizozemski Senat, poljski Senat, romunski Senat, španski Senat, švicarski Stanovski svet in britanski Dom lordov) nima nepoklicnega predsednika. Izjemo predstavlja le slovenski Državni svet, kar kaže na nesmiselnost slovenske ureditve, ki jo je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Glede na to, da smo se pri primerjalnopravnem pregledu osredotočili le na države v Evropi, velja verjetno isto tudi za druge domove na svetu. Predsedniki drugih domov v Evropi so poklicni in imajo poleg tega plačo v enaki višini kot predsedniki prvih domov, ne glede na to, da imajo predsedniki drugih domov v sistemih nepopolne dvodomnosti nedvomno manj dela kot predsedniki prvih domov. Ne samo, da predsedniki drugih domov opravljajo poklicno, tudi za člane drugih domov velja v večini držav enako. Člani drugih domov so v veliki večini drugih domov zaposleni, saj je njihovo delo enako zahtevno kot delo članov prvih domov. Prav zaradi tega tudi člani drugih domov večinoma prejemajo enako plačo kot člani prvih domov. Izjemo predstavljajo nekatere države, kjer člani drugega doma niso zaposleni. Tako npr. večina članov Doma lordov ne prejema plače, ampak samo nekateri člani, ki jih določi Dom lordov. Takšna praksa je posledica tradicije, saj so bili lordi v preteklosti premožni in so bili nagrajeni s funkcijo, ki so jo opravljali v Domu lordov, danes vse več članov prejema plačila, saj si sicer ne bi mogli privoščiti opravljanja te funkcije, preostali prejemajo povračilo stroškov in neke vrste dohodek za opravljanje funkcije. V določenih državah člani drugega doma so zaposleni, vendar pa prejemajo nižjo plačo od članov prvega doma (npr. člani irskega Senata, člani avstrijskega Zveznega sveta). V nadaljevanju predstavljamo primerjalnopravno tabelo plač članov parlamentov in ureditev drugih domov v Nemčiji, Franciji in Španiji.
Nemčija Ustava (t.i. temeljni zakon) Zvezne republike Nemčije ureja dva domova, ki delujeta na področju zakonodajne oblasti. Spodnji dom, Zvezni zbor (Bundestag) na zvezni ravni predstavlja vse državljane. Zgornji dom, Zvezni svet (Bundesrat) pa je predstavnik dežel (Länder). Nemška ustava veto obravnava v 77. členu. V primeru, da zakon predlaga Zvezna vlada, ima Zvezni svet pravico dati prvi komentar (Erste Wort) v roku šestih tednov; v določenih primerih v treh oziroma devetih tednih. Mnenje Zveznega sveta, ki lahko obsega tudi amandmaje, na tej stopnji ni zavezujoče za Zvezno vlado, vendar pa je pomemben znak o reakciji Zveznega sveta v času, ko bo odločal o zakonu. Zvezni svet ima po sprejetju zakona v Zveznem zboru možnost proučitve, ali so bile njegove zahteve iz začetne faze zakonodajnega postopka sprejete. V kolikor se Zvezni svet ne strinja z vsebino sprejetega zakona lahko zahteva oblikovanje posredovalne komisije (Vermittlungsausschuss) v roku treh tednov. Dvaintrideset članska komisija je paritetno sestavljena iz članov obeh domov. Njena naloga je razrešiti nesporazum med obema domovoma predstavniškega telesa. Če komisija na osnovi doseženega kompromisa predlaga spremembo zakona - to se zgodi v večini primerov - mora o tem ponovno sklepati Zvezni zbor (četrta faza). Nadaljnji postopek je odvisen od narave zakona, ki se sprejema. V primeru "ugovornih zakonov" (Einspruchsgesetzen), ko soglasje Zveznega sveta ni obligatorno, ima Zvezni svet na voljo suspenzivni veto. Zvezni svet izglasuje suspenzivni veto v roku dveh tednov z absolutno večino svojih članov. Zvezni zbor lahko veto Zveznega sveta v postopku ponovnega glasovanja o zakonu preglasi, vendar samo z absolutno večino. V kolikor je suspenzivni veto Zveznega sveta temeljil na dvotretjinski večini, mora biti veto v Zveznem zboru prav tako preglasovan z dvotretjinsko večino (poleg tega mora glasovati tudi absolutna večina članov Zveznega zbora). Drugačna pa je praksa v primeru "soglasnih zakonov" (Zustimmungsgesetze), saj Zvezni zbor ne more dokončno odločiti o zakonu, ampak mora soglasje nujno doseči preko posredovalne komisije. Ta institut je podoben absolutnemu vetu. Nemčija ima torej v izjemnih primerih pet-fazni zakonodajni postopek. Vsekakor pa je bistveno, da ima - za razrešitev nesoglasja med Zveznim zborom in Zveznim svetom - smiselno četrto fazo, ko posredovalna komisija pripravi kompromisni predlog. Francija Parlament Republike Francije je sestavljen iz dveh zbornic: Narodne skupščine (Assemblee nationale) in Senata (Senate). Zakonodajni postopek v Franciji se lahko začne bodisi v Senatu bodisi v Narodni skupščini, odvisno od tega kdo predlaga zakon oziroma kateremu domu ga predloži Vlada. Izjema so finančni zakoni in zakoni, ki zadevajo financiranje socialne varnosti, ki jih mora najprej sprejeti Narodna skupščina. Vsak zakon mora dobiti podporo v obeh domovih v enakem besedilu. V primeru nesporazuma med obema zbornicama se zakonodajni postopek ponovi. Če tudi v drugo med zbornicama ni soglasja glede besedila zakona lahko ministrski predsednik zahteva sestavo mešane komisije (commission mixte) obeh zbornic, ki je sestavljena iz sedmih članov Narodne skupščine in sedmih članov Senata. Naloga omenjene komisije je, da razreši nesporazum med zbornicama. Besedilo, ki ga sprejme komisija, predloži vlada obema zbornicama v potrditev. Amandmaje k predlogu komisije se lahko v zbornicah dodaja samo s soglasjem Vlade. V primeru da postopek usklajevanja nesporazuma med obema zbornicama propade, lahko Vlada zahteva od Narodne skupščine, da sama oblikuje končno rešitev. Prvi dom, ki ima na zadnji stopnji zakonodajnega postopka prednost pred Senatom, pri oblikovanju končne solucije ni vezan na besedilo poravnalne komisije. Narodna skupščina lahko tedaj sprejme besedilo, kakor ga je izdelala poravnalna komisija, lahko sprejme zadnje besedilo, ki ga je sama poprej sprejela, lahko pa ga tudi spremeni z enim ali več amandmaji, ki jih je sprejel Senat. Francoski senatorji imajo pravico dodajati amandmaje na zakone. V skladu s 44. členom ustave pripada pravica do amandmiranja zakona članom Parlamenta in Vlade. Člani Parlamenta (tako senatorji kot člani narodne skupščine) pa ne smejo predlagati zakona oziroma amandmaja, ki bi povzročili zmanjšanje javnih virov ali ustanovitev oziroma povečanje javne porabe. Španija Parlament (las Cortes Generales) Kraljevine Španije predstavlja špansko ljudstvo in je sestavljen iz Kongresa (Congreso de los Diputados) in Senata (Senado). Španska ustava ureja pristojnost veta Senata v 90. členu ustave. Španski Senat je primer močnega drugega doma v unitarni ureditvi. Čas, v katerem mora Senat proučiti predlog zakona, je precej daljši kot v primeru slovenskega Državnega sveta in znaša dva meseca. Senat poleg veta, ki učinkuje na celotno zakonsko besedilo, vlaga tudi amandmaje k predlogu zakona. Medtem ko se z vetom zavrne zakon kot celota, se z amandmaji doseže, da se spremenijo le členi, ki jih Senat smatra za sporne. V primeru, da je v poročilu španskega matičnega odbora predložen predlog za veto, je razprava o zakonu kot celoti izključena, ker se o celotnem zakonu razglablja pri predlogu za veto. Ta določba pripomore k ekonomičnosti postopka, da se ne bi podvajalo razpravljanje o zakonu. V primeru sprejetega amandmaja ali veta, za katerega je potrebna absolutna večina senatorjev, se mora zakon poslati s komentarjem nazaj v Kongres. Kongres nato z navadno večino sprejme ali zavrne Senatne amandmaje oziroma lahko preglasi veto z absolutno večino (z navadno večino le v primeru, da je minilo več kot dva meseca od intervencije senata). Poleg možnosti veta in spreminjanja zakonov pa ima španski Senat v določenih primerih še večjo pristojnost v zakonodajnem postopku. Njegov položaj krepi pristojnost soodločanja skupaj s prvim domom, Kongresom. Gre za nekatere pomembne odločitve, ki se veljavno sprejmejo le pod pogojem, da so sprejeti z večino v obeh domovih. Če omenjena večina ni dosežena, mora poskušati doseči skupno rešitev mešana komisija (Comisión Mixta), ki je sestavljena iz enakega števila članov Senata in Kongresa; o njenem predlogu domova ponovno sklepata. Če tudi to ne uspe, odloči dokončno Kongres z absolutno večino. 5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA 1. člen Drugi odstavek 43. člena Zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/01) se spremeni tako, da se glasi: "Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno. Funkcija podpredsednika je častna in se opravlja nepoklicno". Istemu členu se doda tretji odstavek, ki se glasi: "Predsednik državnega sveta ima pravico do plače. Za druge prejemke in pravice predsednika državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora." 2. člen Predsednika državnega sveta se v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS, št. 56/2002, 72/2003, 126/2003, 70/2004, 53/2005, 14/2006, 27/2006 Skl.US: U-I-60/06-12, 68/2006, 1/2007 Odl.US: U-I-60/06-200, U-I-214/06-22, U-I-228/06-16, 57/2007) uvrsti v plačni razred funkcij zakonodajne oblasti - A2, v 64. plačni razred. 3. člen 3. člen Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (Ur.l.RS, št. 76/05) se črta. 4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV K POSAMEZNIM ČLENOM: K 1. členu Glede na posebne naloge, povezane z vodenjem in predstavljanjem organa ter s sodelovanjem z Državnim zborom, je za predsednika Državnega sveta določeno, da opravlja svojo funkcijo poklicno. Večino dela v zvezi s posebnimi nalogami opravi predsednik sam, zato je funkcija podpredsednika za razliko od predsednika častna in se opravlja nepoklicno. Zaradi poklicnega opravljanja funkcije predsednika člen posledično določa, da ima pravico do plače, za druge prejemke in pravice predsednika državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora. K 2. členu Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je bila sprejeta po že sprejetem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in njegovih novelah, se za poklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta le tega dodatno uvrsti v Prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v plačni razred funkcij zakonodajne oblasti - A2 v 64. plačni razred. K 3. členu 3. člen Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 76/05) se črta zaradi ugotovljenega neskladja z ustavo. K 4. členu Člen določa veljavnost zakona - vacatio legis.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 43. člen Državni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli z večino glasov vseh članov. Funkcija predsednika in podpredsednika je častna in se opravlja nepoklicno. 3. člen ZDSve-A Z dnem uveljavitve tega zakona predsedniku, podpredsedniku in članom državnega sveta, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno, preneha delovno razmerje v državnem svetu. Svojo funkcijo do izteka mandata opravljajo nepoklicno. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Državni svetnik Marjan Maučec je podal predlog, da 4., 5. in 6. točko obravnavajo skupno, kot se je izpostavila praksa v dosedanjih fazah zakonodajnega postopka sprejemanja pokrajinske zakonodaje. Predsednik je dal predlog državnega svetnika Marjana Maučeca na glasovanje. Predlog je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 4. , 5. in 6. točki dnevnega reda :
Predlogi zakonov so objavljeni v Poročevalcu DZ št. 44/07. Predloge zakonov je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Mnenja komisije so prejeli po elektronski pošti 3.10.2007 in s sklicem. Predloge zakonov je obravnavala tudi Komisija za politični sistem. Poročilo komisije (k predlogu zakona o pokrajinah, k predlogu zakona o volitvah v pokrajinah in k predlogu zakona o financiranju pokrajin) so prejeli po elektronski pošti 15.10.2007. Poročila Odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalno politiko, z dopolnjenimi predlogi zakonov, so prejeli po elektronski pošti 12.10.2007. Predloge zakonov so obravnavale tudi interesne skupine. Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop. Stališče Interesne skupine delodajalcev so prejeli na klop. Predloge sklepov k dopolnjenim predlogom zakonov so prejeli na klop in po elektronski pošti 15.10.2007. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je podal predsednik komisije, Darko Fras. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podala Marta Turk. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja skupine, Marjan Maučec. Razpravljali so Tone Peršak, Doro Hvalica, Marjan Maučec, Anton Kampuš, Boris Janez Bregant. Repliko sta podala Tone Peršak in Doro Hvalica. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal mag. Marko Starman, državni sekretar, Služba Vlade Republike za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k dopolnjenemu predlogu zakona o pokrajinah (ZPok) - druga obravnava Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 73. seji, dne 1. 10. 2007, obravnavala predloga zakona in oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil dopolnjen predlog zakona. Državni svet je uvodoma ugotovil, da Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni oblikovala konkretnih pripomb, ampak ugotovitve in splošne pripombe k predlogu zakona. Iz poročila Odbora Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o pokrajinah je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo tudi z mnenjem Državnega sveta in stališčem Vlade do mnenja Državnega sveta, ki ga je sprejel v prvi obravnavi, ter mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 10. 2007. Na podlagi mnenja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o pokrajinah je Državni svet ugotovil, da:
* * * Glede na posvetovalno vlogo sveta občin, ki jo ima v odnosu do pokrajinskega sveta, Državni svet opozarja na predvideno nezdružljivost opravljanja funkcije župana s članstvom v pokrajinskem svetu, saj so po njegovem mnenju argumenti za tako odločitev politične narave in nezadostni oziroma taka nezdružljivost ni potrebna. Argumenti še posebej niso zadovoljivi ob dejstvu, da poslanec v skladu z zakonom o poslancih ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti, kar pomeni, da je njegova funkcija združljiva z nepoklicnim opravljanjem funkcije župana ali člana predvidenega pokrajinskega sveta. Po mnenju Državnega sveta bi bilo treba enovito urediti združljivost opravljanja funkcij tako, da velja enaka ureditev za poslanca in župana v smislu enake obravnave združljivosti nepoklicnega opravljanja funkcije poslanca in župana oziroma nezdružljivosti poklicnega opravljanja funkcije poslanca in župana s funkcijo člana pokrajinskega sveta. V tem primeru bi bilo smotrno 33. člen dopolnjenega predloga zakona spremeniti tako, da bi se določila združljivost opravljanja funkcije župana s funkcijo člana pokrajinskega sveta tako kot je to urejeno za poslance. V tem primeru bi morali v prvem odstavku 21. člena dopolnjenega predloga zakona spremeniti sestavo sveta občin tako, da bi ga sestavljali predstavniki (in ne županje in župani) občin z območja pokrajine, prav tako pa določiti zgolj nezdružljivost opravljanja funkcije člana pokrajinskega sveta s funkcijo člana sveta občin. Državni svet tudi poudarja, da je vsako profesionalno opravljanje katerekoli funkcije nezdružljivo z opravljanjem državne, pokrajinske ali občinske funkcije. Državni svet ugotavlja, da predsednika pokrajine izvoli pokrajinski svet izmed svojih članov, ker posredne volitve zagotavljajo bolj uspešno delovanje pokrajinskega sveta, ki je na ta način koalicijsko usklajeno, in lažje opravljanje funkcije predsednika, poleg tega je tak način izvolitve predsednika pokrajine povezano tudi z manj izraženim pokrajinskim centralizmom. Državni svet ponovno poudarja, da bi bilo smiselno iskati rešitev v smeri manjšega števila pokrajin, ker je to z ekonomskega vidika in glede na Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (povprečna velikost teritorialne enote na ravni NUTS 3 je opredeljena z najmanj 150.000 prebivalci) boljša rešitev, vendar ugotavlja, da je glede na dosedanji regionalni razvoj in oblikovanje 12 regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov Spodnje Podravje in SAŠA regije ter vzpostavljeno regionalno mrežo institucij predlog za 14 pokrajin politično najbolj realen predlog. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo). - - - Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k dopolnjenemu predlogu zakona o volitvah v pokrajinah (ZVPok) - druga obravnava Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 73. seji, dne 1. 10. 2007, obravnavala predloga zakona in oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil dopolnjen predlog zakona. Državni svet je uvodoma ugotovil, da Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni oblikovala konkretnih pripomb k posameznim členom predloga zakona, temveč ugotovitve glede posameznih predlaganih rešitev. Iz poročila Odbora Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o pokrajinah je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo tudi z mnenjem Državnega sveta in stališčem Vlade do mnenja Državnega sveta, ki ga je sprejel v prvi obravnavi, ter mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 10. 2007. Državni svet ugotavlja, da je komisija izpostavila tretji odstavek 5. člena, na podlagi katerega sodišča v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odločijo o odvzemu pasivne in aktivne volilne pravice. Komisija se je spraševala, kakšna ureditev bo veljala za že izdane sodbe, ko je bila državljanom odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb, sodišče pa v takem postopku ni posebej odločalo o odvzemu pravice voliti ali biti voljen. Predstavniki predlagatelja so pojasnili, da predlagane rešitve sledijo odločitvam Ustavnega sodišča, da mora sodišče posebej odločati o odvzemu volilne pravice. To pomeni, da državljan ima oziroma obdrži volilno pravico, kljub odvzemu poslovne sposobnosti ali podaljšanju roditeljske pravice staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost, če v sodbi, izdani pred uveljavitvijo tega zakona, ni izrecno odločeno o odvzemu pravice voliti in biti voljen. V povezavi z določili o oblikovanju volilnih enot se je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj seznanila z opozorili Združenja občin Slovenije, da bi lahko princip volitev enega člana pokrajinskega sveta na približno enako število prebivalcev ob upoštevanju določbe, da se v volilni enoti voli najmanj pet članov pokrajinskega sveta, vodil k prevladi mestnih in regijskih središč v pokrajini. Državni svet meni, da se bodo, v skladu s proporcionalnim volilnim sistemom, liste kandidatov za člane pokrajinskega sveta in koalicije oblikovale bolj po principu političnih strank in neodvisnih list in ne toliko po teritorialnem principu. Posredne volitve predsednika pokrajinskega sveta lahko omogočijo izvolitev tudi kandidatom z območij z manjšim številom prebivalcev. Državni svet podpira načrtovano izvedbo prvih volitev v pokrajinske svete in volitve v državni zbor na isti dan iz razloga racionalizacije stroškov, vendar opozarja na tehnično zelo zahteven projekt istočasnih državnozborskih in pokrajinskih volitev. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 4 so se glasovanja vzdržali). - - - Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k dopolnjenemu predlogu zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) - druga obravnava Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 73. seji, dne 1. 10. 2007, obravnavala predloga zakona in oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil dopolnjen predlog zakona. Iz poročila Odbora Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o pokrajinah je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo tudi z mnenjem Državnega sveta in stališčem Vlade do mnenja Državnega sveta, ki ga je sprejel v prvi obravnavi, ter mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 10. 2007. Državni svet je ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj opozorila na prvi odstavek 22. člena, na podlagi katerega se za posamezno investicijo lahko določi sofinanciranje do 100 % upravičenih stroškov investicije, pri tem pa določba ne navaja "brez davka na dodano vrednost". Zakon o financiranju občin (ZFO-1) v prvem odstavku 24. člena določa, da se lahko za posamezno investicijo določi do 100 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost. Državni svet in Komisija sta ob obravnavi predloga zakona o financiranju občin (EPA 1088-IV) predlagala, da bi se davek na dodano vrednost upošteval kot upravičen strošek investicije oziroma sta predlagala prav tako rešitev, kot je sedaj predvidena za pokrajine, vendar je Vlada v svojem stališču do mnenja Državnega sveta z dne 14. 11. 2006 nasprotovala takemu predlogu, ker je v nasprotju z veljavnimi predpisi in zato davka na dodano vrednost ni mogoče šteti za upravičene stroške investicije. Državni svet ugotavlja, da matično delovno telo Državnega zbora ni sprejelo amandmaja k 22. členu predloga zakona, zato opozarja, da je vprašanje sofinanciranja investicij v dopolnjenem predlogu zakona o financiranju pokrajin drugače urejeno kot v zakonu o financiranju občin. Državni svet glede na navedeno mnenje Vlade poudarja, da bi bila potrebna enotna ureditev oziroma uskladitev rešitev na občinskem in pokrajinskem nivoju. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).
K 7. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št, 73/07. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Mnenje komisije so prejeli po elektronski pošti 3.10.2007 in s sklicem. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 12.10.2007. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala Tanja Bakan Rožič, sekretarka, Direktorat za notranji trg, Ministrstvo za gospodarstvo. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Ladislav Kaluža. Razpravljal je Marko Juvančič. Obrazložitev je podal mag. Viktor Vauhnik, Izvršni direktor Trgovinske Zbornice Slovenije. Repliko je podal Marko Juvančič. Amandmaje je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer: K 5. členu:
Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 11. členu:
Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - K 12. členu: V prvi alineji prvega odstavka se za besedo "tehničnih" doda "in drugih". Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 14. členu: Na koncu drugega odstavka se doda besedilo: "in Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (Uradni list RS, št. 28/93, 57/93 in 60/07)". Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma sta vložili Komisija za gospodarstvo in Komisija za malo gospodarstvo in turizem in sicer: K 3. členu:
Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Amandma je vložila Komisija za gospodarstvo in sicer: K 4. členu:
Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o trgovini (ZT-1) - druga obravnava Državni svet ugotavlja, da nova zakonska ureditev zagotavlja varstvo zaposlenih, potrošnikov in okolja, hkrati pa odpravlja odvečne administrativne ovire in izenačuje pogoje poslovanja vseh gospodarskih subjektov, ki ponujajo potrošnikom blago, ne glede na to, ali so ga proizvedli sami ali so ga kupili z namenom nadaljnje prodaje. Predlog zakona o trgovini odpravlja izobrazbene pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, odpravlja obveznost vodenja trgovinskih evidenc v trgovini, ter namesto njih uvaja zagotavljanje podatkov o stanju trgovskega blaga v skladu z veljavnimi slovenskimi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Predlog zakona omogoča trgovcem, da pod določenimi pogoji blago dodatno obdelajo ali dodelajo v lastnih prodajalnah ter te izdelke tudi ponudijo potrošniku. Državni svet opozarja, da bi bilo v predlogu zakona potrebno opredeliti vsaj minimalno izobrazbeno stopnjo za opravljanje poklica prodajalec in poslovodja ter navesti zakone, ki veljajo za ta opravila v farmacevtskih prodajalnah, prodajalnah fitofarmacevtskih sredstev itd. Državni svet ocenjuje, da bo načelo svobodne gospodarske pobude v povezavi z deregulacijo poklicev povzročilo nezainteresiranost za vpis na poklicne trgovske, srednje komercialne in druge šole, ki oblikujejo poklic trgovca in poslovodje ter znižalo raven izobrazbe v trgovski dejavnosti. Posledice bodo nosili tako delodajalci, kot delojemalci. Kvaliteta trgovskih uslug (svetovanje, informiranje, postrežba) bo padla pod minimum, zaposleno osebje pa bo še slabše plačano kot je zdaj. Državni svet je sprejel naslednje konkretne pripombe: K 3. členu: v 3. členu se črta drugi stavek četrtega odstavka. Obrazložitev: K 4. členu: Člen se črta. Obrazložitev: K 5. členu:
K 11. členu:
K 12. členu: V prvi alineji prvega odstavka se za besedo "tehničnih" doda "in drugih". K 14. členu: Na koncu drugega odstavka se črta pika in doda besedilo: "in Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (Uradni list RS, št. 28/93, 57/93 in 60/07)". Obrazložitev k 5., 11., 12. in 14. členu: * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se vzdržala). Predsednik je zaključil 58. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
58. seja Državnega sveta Republike Slovenije |