Ponovna vprašanja Petra Požuna in Draga Ščernjaviča v zvezi z uvrstitvijo problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z.

Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji 24. 2. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval ponovna vprašanja državnega svetnika Petra Požuna in Draga Ščernjaviča v zvezi z uvrstitvijo problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira ponovna vprašanja državnega svetnika Petra Požuna in Draga Ščernjaviča in predlaga Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, d.v.z. Ljubljana, da vprašanja ponovno preuči in na njih odgovori.

Ponovna vprašanja državnega svetnika Petra Požuna in Draga Ščernjaviča se glasijo:

Državni svet Republike Slovenije je na 21. seji 9. 12. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne d.v.z., in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel sklep, da podpira vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in na njih odgovorita.

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance sta nam v mesecu decembru 2009 odgovorila, da za postavljena vprašanja nista pristojni in napotili Državni svet Republike Slovenije, da vprašanja posreduje na Izredno upravo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in na Agencijo za zavarovalni nadzor, Ljubljana. V mesecu januarju 2010 je Državni svet Republike Slovenije vprašanja posredoval na omenjena naslova. 16.2.2010 smo v Državnem svetu Republike Slovenije prejeli odgovor od Izredne uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, v katerem pa ni niti enega konkretnega odgovora na postavljena vprašanja. Od Agencije za zavarovalni nadzor odgovora še nismo prejeli.

Z ozirom na dejstvo, da problematika Vzajemne zadeva splošni družbeni interes in da ima več kot 860.000 zavarovancev pri njej dodatno zdravstveno zavarovanje ter glede na to, da niti pristojna ministrstva niti Izredna uprava Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, nočejo posredovati konkretnih odgovorov o nenamenskem trošenju denarja zavarovancev, kar kaže na nadaljevanje politike prejšnje uprave ter na skrajno omalovažujoč odnos odgovornih ministrstev ter Izredne uprave do zavarovancev in sredstev, ki so jih ti namenili za zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva. V sedanji skrajno zaostreni ekonomski situaciji v zdravstvenem sistemu, v pričakovanem krčenju pravic iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter ob nižanju standarda zdravstvenih storitev, je dolžnost vseh državnih ustanov, da zagotavljajo transparentno in pošteno trošenje namenskih sredstev za  zdravstveno varstvo.

Državni svet Republike Slovenije, v katerem so zastopniki interesov prebivalstva, ima moralno obvezo terjati od vseh pristojnih odgovore na konkretno zastavljena vprašanja, ki zadevajo več kot tretjino prebivalcev Republike Slovenije. Zato je potrebno, da o tej žgoči problematiki spregovorijo člani Državnega sveta Republike Slovenije na eni prihodnjih sej.

KRONOLOGIJA ZADEVE:

Državni svet Republike Slovenije je na 21. seji 9. 12. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne d.v.z., in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in na njih odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča se glasijo:

Kako poteka revizija objavljenih spornih projektov, pogodb in poslovnih svetovanj v Vzajemni? Pozivamo vas, da za vsak v nadaljevanju omenjen projekt oziroma pogodbo odgovorite ali se je pričelo z revizijo omenjenega poslovanja in ali se je izredna uprava lotila tudi vsebinske revizije poslovanja? Kdo jo izvaja, kdaj bo predvidoma zaključena oziroma kateri konkretni ukrepi so že bili izvedeni?

• Ali je izvedena revizija celotnega poslovanja Vzajemne s podjetjem Geacomm, d.o.o od l. 2006, še posebej podrobno pa vsebinska revizija s Pogodbo o implementaciji internih modelov upravljanja s tveganji v povezavi s smernicami Solvency II, katere prvotna vrednost je znašala 164.900,00 EUR (brez DDV) ter pogodbo o implementaciji programskega paketa FIN-AS in modula za knjiženje vrednostnih papirjev.
• Ali je izvedena revizija poslovanja Vzajemne z Adacto d.o.o., še posebej podrobno pa vsebinska revizija modelov za obvladovanje tveganj po pogodbi o razvoju in implementaciji internega »ASSET LIABILITY MANAGEMENT« MODELA, INTERNEGA MODELA OBRESTNIH MER IN INTERNEGA MODELA KREDITNIH TVEGANJ CREDITRISK+ TER O SVETOVANJU S PODROČJA »SOLVENCY II«, ki jo je Vzajemna sklenila s podjetjem Adacta, d.o.o.? Koga (katerega neodvisnega strokovnjaka) ste vključili v revizijo?
• Ali je izvedena revizija vseh pogodb o Poslovnem sodelovanju Vzajemne s Percepcijo, d.o.o., še posebej pa Pogodbo o poslovnem sodelovanju glede Postavitve novega spletnega mesta za Življenjska zavarovanja in Analizo obstoječega stanja spletne strani www.vzajemna.si s konkretnimi predlogi za njeno posodobitev? Ali je bilo novo spletno mesto za Življenjska zavarovanja res vzpostavljeno? Ali ste izvedli revizijo (ponarejenih) pooblastil za aprilsko skupščino s strani nekdanjega nadzornika Vzajemne (Ivana Sepaherja in Mirke Sedmak – tete Boštjana Averja), o čemer so poročali mediji? 
• Kakšno je sodelovanje in višina nakazil, ki so bila v letu 2009 izplačana npr. različnim odvetniškim pisarnam oziroma odvetnikom? Kakšno je vaše stališče glede morebitnega bodočega sodelovanja z odvetniškimi pisarnami? Koliko sredstev je bilo porabljenih v l. 2009 za t.i. lobiste in PR strokovnjake (Ljubljanski val, Modra celica, Pristop, …)?
• Kolikšni so bili stroški oglaševanja v raznih medijih v zadnjih šestih mesecih (še posebej od meseca maja 2009 naprej)? Katere nove pogodbe in s kom jih je nova uprava sklenila? Kolikšen je znesek financiranja Požareporta, INFO TV, Radio 1 v l. 2009?
• Ali je izvedena revizija smotrnosti porabe sredstev za projekt Oltra (izgradnje zdravstvenega centra v Ankaranu)?
• Ali je izvedena revizija poslovnega sodelovanja ter pregled in vsebinska revizija izdelkov g. Marka Jakliča, ki mu jih je plačala Vzajemna ter dejansko avtorstvo izdelkov.?
• Ali je izvedena revizija smotrnosti nakupa vseh nepremičnin Vzajemne (poslovnih prostorov v Ljubljani na Kotnikovi ter kletnih prostorov na Mali ulici, poslovnih prostorov na Ravnah na Koroškem idr.)?
• Ali je službeni avtomobil bivšega predsednika uprave Boštjana Averja (Porsche Cayenne) že prodan in koliko je Vzajemna za omenjeni avtomobil iztržila? Kdo bo pokril razliko?
• Kaj je z revizijo naložbe Vzajemne v luksemburški sklad iz l. 2007 v višini 2 mio evrov? Kdo jo je odredil? Koliko je znašala in kolikšna je danes vrednost teh naložb?
• Ali je razrešeni dosedanji predsednik uprave Boštjan Aver sedaj svetovalec uprave? Kdo mu je podpisal pogodbo in kakšna je višina njegove plače?
• Koliko je še sklenjenih individualnih pogodb v Vzajemni? Kolikšne so plače sedanjih članov izredne uprave?
• Kakšen status imajo najaktivnejši »asistenti« bivšega predsednika uprave Boštjana Averja in Marka Jakliča, ki so še zaposleni v Vzajemni? Kakšne namene imate glede njihove nadaljnje vloge v Vzajemni in kdaj se bo to zgodilo? Ali boste uresničili predlog Boštjana Averja in Marka Jakliča, da g. Robert Sraka postane izvršni direktor Vzajemne?
• Ali ima g. Marko Jaklič na Vzajemni še vedno svojo pisarno? Zakaj jo potrebuje oziroma jo je potreboval?
• Kakšno je stanje arhiva po vpisniku? Informirani smo, da se je 28.10.2009 cel dan pospešeno uničevala poslovna dokumentacija in brisala elektronska pošta iz elektronskih nabiralnikov. Kakšne ukrepe je glede stanja, zavarovanja arhiva in preprečevanja uničevanja poslovne dokumentacije povzela izredna uprava Vzajemne?
• Zakaj so morali nekateri zaposleni z Vzajemne za bivšo upravo med rednim delovnim časom pripravljati dele primopredajnega poročila? Ali je bilo to storjeno z odobritvijo izredne uprave? Kdo je direktorju pravne službe g. Janezu Gregoriču dovolil, da med rednim delovnim časom pripravlja pooblastila za skupščino Vzajemne za Marka Jakliča (Žurnal24, 27.10.2009, Jakličev pomočnik)?
• Kdo so glavni svetovalci (notranji in zunanji) izredne uprave?
• Ali so vsi odgovorni (razrešena uprava) do 13.11.2009 predali celovita primopredajna poročila, kot je bilo navedeno v intervjuju za medije s strani g. Kidriča? Kaj je razvidno iz poročil in kakšne aktivnosti se bodo podvzele?
• Ali ima Agencija za zavarovalni nadzor predvsem njen predsednik g. Mihael Perman še zaupanje pristojnega ministrstva in Vlade RS?

Vprašanji državnega svetnika Petra Požuna se glasita:

• Kolikšno višino sredstev po letih je Vzajemna d.v.z. nakazala v zadnjih 4 letih za donacije različnim organizacijam (političnim strankam, sindikatom, društvom in raznim združenjem)?
• Kakšen je bil namen donacij po posameznih pogodbah in kolikšna je bila višina donacije?

Obrazložitve:

• Geacomm, d.o.o. je nepremičninsko podjetje iz Kopra, ki je v lasti Jožefa Mužerlina, ki je oče delavca Vzajemne Denisa Mužerlina, ki velja za desno roko Boštjana Averja. Vzajemna in Geacomm sodelujeta že od l. 2006. Geacomm sodeluje na področju programske podpore za knjiženje vrednostnih papirjev, modula za analizo naložb, analizo tveganj, likvidnosti in prikaza portfelija naložb programskega paketa FIN - AS Vzajemni. V l. 2007 je bila sklenjena tudi pogodba o implementaciji internih modelov upravljanja s tveganji, iz naslova katere je samo v mesecu juniju 2009 na zahtevo Boštjana Averja Vzajemna nakazala kljub opozorilom medijev Geacommu 84.000 EUR. Denis Mužerlin je po navedbah novinarjev nakazal Boštjanu Averju večkrat (kot vračilo posojila) po 15.000 eur, za kar imajo novinarji tudi materialne dokaze (bančne izpiske). Denisa Mužerlina je na Vzajemno pripeljal Boštjan Aver.
• Dr. Tomaž Slivnik je javno opozoril na nepravilnosti izbranih modelov za obvladovanje tveganj in njihovo nekoristnost, domnevno precenjenost projekta Solvetnost II in način pridobivanja posla (sestanke z Boštjanom Averjem, Alešom Ahčanom ter Tomažem Volkom). V komunikaciji pa je po besedah g. Slivnika sodeloval tudi direktor Agencije za zavarovalni nadzor dr. Mihael Perman. O tem so poročali tudi številni mediji; Delo, Finance, Žurnal24 idr.. Tako so bili npr. v Delu objavljeni naslednji članki; Vzajemna drago razvija svoj model (29.5.2009); Agencija pomagala Vzajemni pisati statut (29.6.2009); Pogodbe z Adacto naj bi obravnaval nadzorni svet (1.7.2009); O poslu za 100.000 evrov so se dogovarjali kar v gostilni (8.7.2009); Pretres možnosti za boljše upravljanje idr.).
• Percepcija, d.o.o. je podjetje iz Semiča v lasti g. Jureta Sepaherja – sina bivšega člana nadzornega sveta Ivana Sepaherja. Poslovno sodelovanje Vzajemne in Percepcije naj bi trajalo od l. 2005 in sicer na zahtevo Boštjana Averja. Sodelovanje naj bi bilo po nekaterih podatkih fiktivno (npr. postavitev novega spletnega mesta za življenjska zavarovanja, saj Vzajemna sploh še ni pridobila licence za izvajanje življenskih zavarovanj in za to nima razvitih produktov). Pri g. Ivanu Sepaherju (in Mirki Sedmak – teti Boštjana Averja) je novinar odkrili več ponarejenih pooblastil za letošnjo aprilsko skupščino (Žurnal24, Sum zlorabe zavarovancev, 6.7.2009). Novinar je opozoril, da obstaja možnost sistematičnega ponarejanja pooblastil. 
• Po nekaterih podatkih pridobljenih s strani zaposlenih Vzajemne gre za nepotrebna in zelo precenjena svetovanja odvetnikov oziroma odvetniških pisarn ter lobistov. Tako naj bi g. Marko Kosmač za svoje storitve samo v l. 2009 prejel okoli 100.000 EUR? G. Marko Kosmač je poročen s Tanjo Ahčan, sestrično Aleša Ahčana, ki ga Marko Kosmač zastopa na sodišču. Marko Kosmač naj bi prav tako zastopal g. Mihaela Permana. Lobist g. Mile Šetinc naj bi mesečno dobival 5400 eur (Žurnal24, Zaslužkarji Vzajemne, 15.6.2009).
• Po nekaterih podatkih pridobljenih s strani delavcev Vzajemne naj bi se v tem obdobju za oglaševanje namenilo več kot 200.000 eur sredstev članov Vzajemne.
• Projekt Oltra: načrtovani nakup objekta Oltra (nad bolnišnico Valdoltra v Ankaranu), katerega kupnina je znašala 6 mio EUR, naj bi bil precenjen za približno 2 mio EUR. Celoten projekt pa naj bi znašal po različici B kar 14,5 mio EUR. Za razne študije in analize so bila porabljena velika sredstva (poslovno sodelovanje z Akropolo d.d. naj bi po pogodbi znašalo 49.000 Eur (brez DDV)).
• Po poročanju nekaterih medijev (npr. Žurnal24, Aver kupuje kleti sredi Ljubljane, 8.9.2009) je Vzajemna po navodilih Averja, Henigmana in Hvale v zadnjih mesecih pospešeno in drago nakupovala nepremičnine. Za poslovne prostore na Ravnah na Koroškem naj bi odštela 320 tisoč evrov ali 1.600 evrov na kvadratni meter, kljub temu da je imela z ZZZS pod zelo ugodnimi pogoji podaljšano pogodbo o najemu poslovnih prostorov do l. 2015. Prodajalec poslovnih prostorov je bil gradbenik Igerc Miran, s. p.. Iz Raven na Koroškem je tudi predstavnik delavcev v nadzornemu svetu Vzajemne Igerc Primož. Prav tako naj bi na Mali ulici v Ljubljani Vzajemna kupila kletne prostore. Po mnenju delavcev Vzajemne naj bi bil tudi močno precenjen pred leti s strani Jakliča in Henigmana izveden nakup poslovnih prostorov na Kotnikovi ulici v Ljubljani.
• Službeni avtomobil Boštjana Avra (Porsche Cayenne) je Vzajemna kupila konec leta 2007 za 36.000 EUR. Skupaj s carino je Vzajemna odštela okoli 43.000 EUR. Mediji so pred časom poročili, da je avto sedaj ocenjen na 16.000 eur.

Vzajemna d.v.z. namenja letno donacijam veliko finančnih sredstev za različne namene. Ta sredstva so pogosto razdeljena netransparentno in so v zadnjem času, ko je bilo o Vzajemni veliko govora, sprožila veliko vprašanj. Ker gre za denar, ki ga zbira od skoraj 900.000 zavarovancev in je namenjen izvajanju zdravstvenega varstva prebivalcev, je za vse državljane, posebej pa za zavarovance, posebno pomembno, v kakšne namene se troši. V času, ko je ves čas veliko govora o pomanjkanju sredstev za zdravstvo, je nujno, da se vsa zbrana sredstva, ki jih Vzajemna pridobiva za svoje delovanje, koristijo za to, da se skrajšujejo čakalne vrste in da se pacientom omogočijo sodobni načini zdravljenja.

Glede na občutljivost področja je nujno, da je tudi področje donacij ali poraba sredstev, ki jih Vzajemna ne porablja za  plačevanje odhodkov za škode, transparentna, skrbno nadzorovana ter da imajo zavarovanci informacijo o tem, kako se ta sredstva porabljajo.

Glede na to, da pomemben del odgovornosti v zvezi s problematiko Vzajemne d.v.z. s svojim delovanjem in odnosom do odprtih vprašanj in problemov nosita tudi pristojni ministrstvi predvsem Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje ter Agencija za zavarovalni nadzor lahko upravičeno pričakujemo, da se bo predvsem Ministrstvo za finance aktivno vključilo v reševanje nastalih odprtih vprašanj.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovorita.

* * *                           

Ministrstvo za zdravje je 23.12.2009 odgovorilo: "Prejeli smo vaš dopis in pobudo, da skupaj z Ministrstvom za finance preverimo ustreznost ravnanja oziroma odgovorimo na nekatera vprašanja glede poslovanja Vzaiemne d.v.z.. Gre za odprta vprašanja, ki so bila javnosti prek medijev že večkrat predstavljena in o katerih obstoja dvom o ustreznosti ravnanja vodstva in organov upravljanja družbe pri ravnanju s sredstvi, ki so jih njeni zavarovanci namenili za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vprašanja, ki jih zastavljate so povsem na mestu, saj gre za vprašanja uresničevanja načel vzajemnosti, ki naj bi bilo eno od temeljev vzajemne zavarovalne družbe.

Na zastavljena vprašanja vam žal ne moremo odgovoriti, saj ima glede vsebine, ki jih navajate, Ministrstvo za zdravje zelo omejena zakonska pooblastila. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, (štev. 7212006-uradno prečiščeno besedilo, 11412006-ZUTPG, 91/2009, 71/2008-Skl.US, 76/2008, 118/2008-Skl.US) ima Ministrstvo za zdravje pooblastila, da:

• izdaja soglasje za opravljanje zavarovalnih poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (62. člen zakona),
• izvede in nadzoruje potek izravnave stro5kov (izravnalne sheme) med zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, do katerih prihaja zaradi razlik v zavarovalnem portfelju kot so starost, spol in drugi razlogi v višini tveganj (62.e, 62.f in 62.9 člen zakona),
• od Agencije za zavarovalni nadzor zahteva izvedbo nadzora ali spremembo zavarovalnih pogodb z zavarovanci.

Nadzor nad delom zavarovalnic, ki izdajajo dopolnilna zdravstvena (in druga) zavarovanja je tako skladno z Zakonom o zavarovalništvu v celoti v pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor. Zaradi tega vam predlagamo, da odgovore na zastavljena vprašanja zaprosite Agencijo za zavarovalni nadzor in začasno upravo Vzajemne d.v.z., ki se po njenih navedbah s temi vprašanji intenzivno ukvarja."

Ministrstvo za finance je 28.12.2009 odgovorilo: "V zvezi z vašim dopisom z dne 9.12.2009, v katerem Ministrstvu za finance (v nadaljevanju MF) zastavljate vrsto vprašanj glede poslovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. (v nadaljevanju: Vzajemna), vam sporočamo, da MF z informacijami, za katere ste zaprosili ne razpolaga.

Na podlagi zgoraj navedenega lahko MF odgovori samo na eno vaše vprašanje in sicer, ali ima AZN, predvsem njen direktor dr. Mihael Perman, še uživa zaupanje pristojnega ministra in Vlade RS. V zvezi s tem vam sporočamo, da tako direktor dr. Perman kot AZN uživata polno zaupanje MF in Vlade RS. Glede vseh ostalih vprašanj vas prosimo, da se obrnete neposredno na vodstvo Vzajemne."

Izredna uprava Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je 12.2.2010 odgovorila:

" Poslovanje Vzajemne, d. v. z. in ravnanje njene uprave je bilo v preteklem letu predmet obsežne družbene in medijske obravnave. Postavljena so bila številna vprašanja in zahteve po odločnejšem reagiranju organov javne oblasti za njihovo ureditev. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je prav zato skladno s svojimi pristojnostmi razrešila upravo Vzajemne in postavila izredno upravo ter ji dala mandat, da pregleda in uredi poslovanje tako, da bo za zavarovance varno in da bo upravljanje skladno z načeli vzajemnosti in določili zakona.

Vprašanja cenjenih državnih svetnikov o poslovanju Vzajemne v preteklem letu in o delovanju ter ukrepih izredne uprave so zelo podrobna. Na del vprašanj, v kolikor je pač mogoče javno razgrinjati podrobnejše podatke o poslovanju Vzajemne, ki po svoji naravi predstavljajo poslovne skrivnosti družbe, je bilo v dosedanjih sporočilih za javnost že odgovorjeno.

Izredna uprava se je nemudoma lotila podrobnejše revizije in analize dosedanjega poslovanja Vzajemne na številnih področjih dosedanjega spornega poslovanja Vzajemne, kar omenjate tudi v svojih vprašanjih.

Ob tem v skladu z zakonom o zavarovalništvu poteka še naprej podrobnejši nadzor poslovanja s strani Agencije za zavarovalni nadzor, ki je v času imenovanja izredne uprave tudi neposredni nadzorni organ le-te in mu izredna uprava o tem tudi sproti poroča.
Revizija poteka na različnih ravneh, predvsem v okviru delovanja notranje revizije v Vzajemni, za obsežnejše in vsebinsko zahtevne revizije, predvsem na področju informacijske tehnologije pa je izredna uprava angažirala revizijsko družbo Deloitte d.o.o.

Seveda pa uprava sodeluje tudi s preiskovalnimi organi, ki jim posreduje ustrezne podatke. Pri tem se je celotni revizijski pregled osredotočil, prav na vprašanja, ki jih zastavljate. Namen revizij, ki še niso končane, je prav ugotavljanje in odprava ugotovljenih nepravilnosti ter predlogi ukrepov.

Agencija za zavarovalni nadzor Vzajemni v okviru svojega nadzora nudi vso pomoč pri pregledu poslovanja. Ob teh revizijah se Vzajemna skuša uporabljati predvsem lastne zmožnosti in pomoč Agencije, saj angažiranje zunanjih revizorjev in izvedencev ni poceni, a je v nekaterih primerih nujno zaradi zapletenih (tudi forenzičnih) preiskav.

Na del vprašanj, ki jih zastavljate bolj konkretno, vam zato v tem trenutki žal ne moremo odgovoriti, z delom morebitnih odgovorov pa bi neutemeljeno posegli tudi v poslovne skrivnosti in postopke družbe ter zavarovane pravice tretjih oseb, saj bi na del vprašanj lahko odgovorili le z izrecnim soglasjem omenjenih fizičnih in pravnih oseb.

Sicer pa izredna uprava o poslovanju in svojem delovanju podrobno poroča svojemu nadzornemu svetu Vzajemne in tudi posvetovalnemu organu, ki ga je ustanovila prav z namenom večje seznanjenosti članstva tudi v času mandata izredne uprave.

S prihodom izredne uprave v Vzajemno so bila takoj preklicana vsa dana pooblastila zaposlenim in v nadaljevanju znova podeljena glede na potrebe in program dela kakršnega si je zastavila izredna uprava. Dokler niso bile pregledane pogodbe, ki jih je Vzajemna imela z izvajalci na različnih področjih, novih obveznosti izredna uprava ni sprejela, pri starih obveznostih pa je pred podpisom zahtevala pregled in utemeljitev.

Izredna uprava, ki sicer mora zagotavljati, da redno delo družbe poteka v skladu s poslovnim načrtom, je takoj pregledala tudi svetovalne in medijske pogodbe ter - po ocenitvi njihove smotrnosti - najbolj problematične odpovedala.

Za pogodbe ki so zadevale izvedbo obširnejših projektov ali bile vsebinsko ali finančno zahtevne, pa je izredna uprava najprej zahtevala njihovo revizijo in jih racionalizira postopno.

Za revidiranje projekta Solvency 2 pa bo, po dosedanjih izsledkih, izredna uprava morala angažirati sodnega izvedenca in pooblaščenega revizorja informacijskih sistemov, ki bosta svoje delo lahko začela opravljati predvidoma v mesecu marcu.

V skladu z vsem povedanim glede izvajanih pregledov poslovanja izredna uprava Vzajemne še ne razpolaga s podrobnejšimi rezultati. Ko bodo revizije opravljene in pridobljena poročila revizijskih hiš, bodo ugotovitve predstavljene nadzornemu svetu Vzajemne; takrat bodo nekatera vaša še neodgovorjena vprašanja lahko dobila bolj konkretne odgovore. Sicer pa bo Vzajemna skladno z zakonskimi zahtevami pripravila tudi letno poslovno poročilo, kjer bodo o poslovanju v preteklem letu tudi podani nekateri konkretnejši odgovori glede ugotovljenih nepravilnosti."

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, d.v.z. Ljubljana, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.