Mnenje k Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010

Državni svet se je seznanil s ključnimi poudarki Poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010, ter predlagatelju izrekel pohvalo tako kvalitetno in pregledno pripravljenemu poročilu.

Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2010 tudi za kmetijstvo ugodnejše od predhodnega. Obseg proizvodnje se je nekoliko povečal (+1 %). V letu 2010 je pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov zabeležena manjša poraba za prehrano kot v letu prej. Višja stopnja samooskrbe je bila dosežena pri pšenici, rži, ječmenu ter krompirju. Trend zmanjševanja samooskrbe z zelenjavo se je nadaljeval. Pri večini živalskih proizvodov se je stopnja samooskrbe povečala ali ostala na podobni ravni kot leta 2009. Ponovno se je zmanjšala le stopnja samooskrbe s prašičjim mesom. S strukturnimi spremembami v slovenskem kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni. Proces koncentracije sicer poteka, vendar se je zlasti pri kmetijski zemlji močno upočasnil.

Cene kmetijskih proizvodov so bile na povprečni letni ravni 2,1 % (realno 0,2 %), višje kot v letu 2009. V letu 2010 so nominalno porasle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene energije, vendar je bilo to povečanje na agregatni ravni manj izrazito (+1,5 %) kot pri cenah kmetijskih proizvodov. Sicer neugodna cenovno-stroškovna razmerja so se zato v letu 2010 malenkostno izboljšala. Zaradi nekoliko večjega obsega proizvodnje in dviga odkupnih cen (predvsem rastlinskih pridelkov) so se po dveh letih poslabševanja ekonomski rezultati kmetijstva na agregatni ravni v letu 2010 nekoliko izboljšali. Po začasnih podatkih ekonomskih računov je bila bruto dodana vrednost realno za 4 % višja kot v letu prej, faktorski dohodek kmetijstva pa se je realno povečal za 5 %.

Obseg proizvodnje v živilski industriji se je nekoliko povečal le pri proizvodnji živil (+1,6 %), pri proizvodnji pijač pa je bil ponovno manjši kot v letu prej (-4,4 %). Kljub razmeroma neugodnim trendom v obsegu proizvodnje so se proizvodni rezultati slovenske živilskopredelovalne industrije na agregatni ravni v letu 2010 nekoliko izboljšali. V večini živilskopredelovalnih dejavnosti se je izvozna usmerjenost povečala. V povprečju je bilo z izvozom ustvarjeno 20,2 % prihodkov, kar je največ doslej. V primerjavi z letom 2009 pa je posek lesa ostal na enaki ravni in je dosegel 63 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih.

Državni svet meni, da je z vidika samooskrbe potrebno ugotoviti,  ali Republika Slovenija lahko proizvede zadostne količine hrane in zadosti potrebam po proizvodih v primeru nezmožnosti uvoza iz tujine; v tem primeru je potrebno posebno  pozornost usmeriti v promocijo in v označevanje slovenskega porekla hrane. Iz poročila sledi, da se je v okviru združevanja kmetij povečalo število večjih kmetij na račun manjših. Slednje pa so za slovensko kmetijstvo in samooskrbo prav tako pomembne, predvsem v dejavnosti zelenjadarstva, ki je tipičen primer dejavnosti, v kateri bi lahko zaposlili večje število ljudi. V tem smislu je potrebno pregledati, kam se usmerja ta struktura zemlje, saj je slovensko kmetijstvo odvisno tudi od manjših oziroma malih kmetov. Zato bodo v določenih predelih Slovenije male kmetije našle pomembno vlogo.

Državni svet ugotavlja, da se povečuje trend izvoza okroglega lesa (kot surovine), zato je potrebno spodbuditi večjo porabo lesa doma, predvsem njegovo uporabo v gradbeništvu. Najbolj šibka je poleg gozdarske tudi živilskopredelovalna industrija, kjer primanjkuje predvsem dodane vrednosti. Če nimamo predelovalne industrije, iz tega veje potreba po ureditvi in razvoju teh predelovalnih dejavnosti, s čimer bi lahko zaposlili precejšnje število delavcev. Iz tega poročila je potrebno izluščiti neko napotilo, kaj je potrebno narediti, prerez potrebnih ukrepov, kako izboljšati samoorganiziranje v agroverigi, kakšno povezovanje je nujno v agroživilski predelovalni in lesnopredelovalni industriji. Sami kmetje bodo morali v okviru Zadružne zveze Slovenije iti v povezovanje v teh dejavnostih ter vzpostaviti tržni red in medsebojno razčistiti, kaj je potrebno ukreniti.

Državni svet opozarja, da je poročilo pomembno in hkrati bolj zaskrbljujoče, kot si lahko mislimo, saj sta hrana in energija izredno pomembna vira za gospodarstvo države. Primanjkuje nam obvladovanja proizvodnega procesa in industrijskega oblikovanja, zato izgubljamo na dodani vrednosti, uvažamo vse več stopenj visoke obdelave, izvažamo pa vse več surovinskih izdelkov. Glede presežkov hrane bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano moralo dati napotilo vsem subjektov, da se poveča uporaba hrane v vzgojno-izobraževalnih institucijah, ter podati predlog sprememb zakona o javnih naročilih, da ob presežkih hrane te ustanove odkupijo hrano od domačih kmetov.

Državni svet poudarja, da gre za problem učinkovitosti živilskopredelovalne industrije, pri čemer resen problem v Republiki Sloveniji predstavlja organiziranost. Problem je zlasti pri primarnih proizvajalcih (npr. zelenjadarstvo), ki se ne želijo organizirati, glede črpanja evropskih sredstev pa je potrebno omeniti, da ni ustreznih programov in projektov, zato je treba spodbuditi inovativnost. Pri določenih ukrepih je omejena tudi država, saj kot člani Evropske unije ne smemo prepovedati uvoza tujega blaga, sama zakonodaja pa ni toliko problematična kot neorganiziranost proizvajalcev.

Državni svet predlaga in pričakuje, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi poročila ter opozoril in predlogov izdelalo učinkovit prioritetni program z vsemi aktivnostmi, ki bodo služile vsem ukrepom, ki jih ministrstvo pripravlja v okviru Resolucije razvoja kmetijstva do leta 2020, saj resolucija prav v tem trenutku dobiva konkretne operativne programe po posameznih sklopih oziroma dejavnostih, ki bodo podlaga za finančni načrt Evropske unije s področja kmetijstva za obdobje 2013-2020. Določen premik je nujno doseči tudi v gozdarstvu s ciljem večjega poseka lesa v zasebnih in predvsem državnih gozdovih ter večjo porabo lesa v višje oblike dodelave in uporabe lesa v gradbeništvu.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.