Vprašanja Jožeta Ilca v zvezi s finančno konstrukcijo sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11. 6. 2003, v sladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s finančno konstrukcijo sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

• Kakšna je finančna konstrukcija sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč?
• Koliko denarja se potroši za razne priprave, torej študije, raziskave, mnenja, komisijske oglede, upravne postopke in druge birokratske zadeve preden se začne dejanska sanacija?
• Kolikšno je stroškovno razmerje med plačili t.i. priprave študij in birokracije ter operative?
• Koliko časa se potroši za pripravljalni postopek preden se prične efektivna sanacija?
• Ali sploh obstajajo merila racionalnosti in težnja k hitri sanaciji ali pa se zadeve birokratsko rešujejo in zapravlja denar z vsakovrstnimi predhodnimi cenitvami, raziskavami, študijami ipd.?
• Ali se ne koristijo že obstoječi strokovni podatki v posameznih področjih, saj gre za lokacije, ki so že geodetsko, geološko in hidrološko obdelane?
• Ali je pri teh sanacijah prvenstveni namen resnično popravilo, odstranitev škode, preprečitev nadaljnje škode in omogočanje normalnega življenja ljudi v tem kraju ali bolj samo zadostno birokratsko poslovanje, ki se skriva pod krinko raznih strokovnosti, varnosti in drugih kvazi strokovnih izgovorov?

O b r a z l o ž i t e v:

Plazovi, zemeljski premiki in druge spremembe obstoječega stanja vsekakor predstavljajo hud poseg v obstoječo strukturo določenega področja.

Najhujša posledica je v tem, da spremenijo bivalne, življenjske in delovne pogoje ljudi, ki jih tak dogodek prizadene. Naravne spremembe so lahko za določeno območje katastrofalne. Popolnoma nujna pristojnost in dolžnost državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili je, da se posledice omenjenih naravnih sprememb in katastrof čimprej odstranijo in omogoči normalno življenje.

Primer Posočja pa izkazuje izredno dolgotrajnost postopka ocenjevanja stanja, izdelave predlogov, sprejemanja ukrepov in sanacije škod. Nehote se vsiljuje zaključek, da se tukaj prvenstveno gleda na porabo sredstev za razne študije, nadzore, priprave in ocene kot pa na efektivno odstranjevanje škode. Obstaja nevarnost, da se denar prvenstveno porabi za razno pripravo, kot za izvedbo. To niti ni narobe, če gre za pravilno razmerje ne pa da je vse bolj osredotočeno na iskanje vsakovrstnih procedur, revizij ipd., vse pod izgovorom skrbi in varnosti, v resnici pa gre lahko bolj za interese tistih, ki v teh postopkih sodelujejo, kot za skrb žrtev naravnih katastrof.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št.44/93, 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.