Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Državni svet Republike Slovenije je na 27. izredni seji 21. 12. 2010, ob obravnavi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je Državni zbor sprejel na 23. redni seji 14. 12. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Obrazložitev:

Zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mora zagotavljati medgeneracijsko solidarnost, pravičnost in ekonomsko vzdržnost pokojninske blagajne. S spremembami pokojninske zakonodaje bi bilo potrebno zagotoviti ne le finančno, ampak tudi socialno vzdržnost pokojninsko invalidskega sistema, prav tako pa zagotavljati, da bo sistem pravičen, da bo postavil realne pogoje za doseganje pokojnine brez malusov ter da se bo zaustavilo nadaljnje padanje pokojnin. Izhajajoč iz navedenega ter upoštevajoč demografske napovedi, razmere na področju zdravja in varstva pri delu ter dejstvo, da je vzdržnost pokojninskega sistema v veliki meri odvisna od razmer na trgu dela, Državni svet ugotavlja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne zagotavlja osnovnega namena, t. j. vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotovitve dostojnih pokojnin. Zgolj povečevanje pokojninske dobe na 41 oz. 43 let ter povečevanje starosti na 65 let za pokojnino brez malusov vsekakor ne bo zagotovilo dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Gre zgolj za poskus reševanja javnih financ na račun velike večine zaposlenih, ki ne bodo mogli izpolniti pogojev za pridobitev pokojnine brez malusov.

Državni svet meni, da predlagatelji zakona izrazito podcenjujejo probleme na področju zaposlovanja.
Vse več je starejših delavk in delavcev, ki zaradi intenzivnosti in ekstenzivnosti dela že sedaj komaj izpolnijo sedanje pogoje upokojitve. Zaradi teh pogojev dela je velika večina zaposlenih žrtev kostno mišičnih poškodb in bolezni. Na težkih delovnih mestih se bodo izčrpani delavci predčasno upokojili z do 18 % trajnimi malusi. Ker ima večina med njimi že sedaj nizke plače, bodo njihove pokojnine mizerno nizke. Tudi zato, ker se doba izračunavanja pokojninske osnove podaljšuje z 18 na 30 oziroma 27 let. Kar 30 % starejših delavk in delavcev, ki je brezposelnih, je starejših od 50 let. Večina delodajalcev danes nima in tudi v prihodnje ne bo imela delovnih mest, da bi zaposlovali delavce, starejše od 60 let. Podaljševanje pogojev za upokojitev bo privedlo do povečanja števila brezposelnih starejših delavk in delavcev, več bo bolniških in invalidskih upokojitev. Na drugi strani imamo veliko število mladih, ki so končali šolanje, želijo delati, so pa praviloma zaposleni na negotovih delih, ki prinašajo socialno negotovost, ne plačujejo prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Brez zaposlovanja mladih in več kot sto tisoč brezposelnih ne more biti pokojninska blagajna ekonomsko vzdržen sistem. To je po mnenju Državnega sveta osrednji problem, katerega rešitev bi zagotovo odločilno prispevala k ciljem, ki morajo prevladovati v teh spremembah.

Državni svet meni, da je finančno vzdržnost pokojninske blagajne mogoče zagotoviti z družbeno pravičnejšo porazdelitvijo obremenitev. Predpisi, davčna uprava, tožilstvo in sodstvo morajo zagotoviti finančno disciplino pri plačevanju prispevkov. Državni organi se morajo usposobiti za izterjavo neplačanih prispevkov. Potrebni so ukrepi za prehod dela na črno na reguliran trg dela. Potrebni so ukrepi za doseganje polne zaposlenosti na trgu dela z ustvarjanjem pogojev za odpiranje novih delovnih mest. Potrebno je upoštevati ratificirano konvencijo MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti iz leta 1952.

Dejanska upokojitvena starost v Sloveniji se povečuje v trendu, ki je zagotovo dober. Ta trend moramo ohranjati s spodbudami tako delavcev in delavk kot tudi delodajalcev. Toda te spodbude morajo biti še zlasti do zaposlenih prijazne – upoštevati je potrebno razmere na trgu dela. Spodbujanje odložitve datuma upokojitve naj bo doseženo z nagrado namesto s kaznijo. Dvig dejanske upokojitvene starosti tistih, ki jim to zdravje dopušča, naj se spodbuja tako z začasnimi kot tudi trajnimi bonusi oziroma pribitki k pokojninam.

Socialno varnost delovnih invalidov morajo zagotoviti ustrezna denarna nadomestila. Glede na veliko družbeno razslojevanje je upravičen strah, da bodo prav invalidi ena izmed največjih žrtev pokojninske reforme. Pridobljene pravice zavarovancev se ne smejo zmanjšati. To še zlasti velja za uveljavljanje pravic invalidov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Državni svet opozarja, da je bil ta zakon, ki obravnava sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejet brez potrebnega konsenza med socialnimi partnerji o nekaterih bistvenih rešitvah, kar se pri prejšnjih spremembah zakonodaje s tega področja še ni zgodilo.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik mag. Dušan Semolič.