Odgovor Vlade RS na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah

Državni svet Republike Slovenije je z dopisom, št. 101-01/89-1/117, z dne 21.5.2008, Vladi Republike Slovenije posredoval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah.

Državni svetnik dr. Zoltan Jan v svojem vprašanju sprašuje, zakaj Vlada Republike Slovenije in njena ministrstva pod krinko voluntariata spodbujajo zaposlovanje, ki ima vse značilnosti prvotnega pomena termina voluntarizem (samovoljno, avtoritativno, diktatorsko ravnanje ne glede na zakone, obveznosti in potrebe družbe) in tako onemogoča mladim, visoko usposobljenim strokovnjakom, da normalno začnejo svojo poklicno pot po dolgoletnem študiju.

V zvezi z navedenim vprašanjem podaja Vlada Republike Slovenije sledeč odgovor.

Uvodno Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da se pri normativnem urejanju volonterstva izhaja iz njegovega pomena, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot delovno prostovoljstvo oziroma bolje kot neplačano pripravništvo. Volonterstvo predvsem predstavlja dodatno možnost, da mladi, ki so na začetku svoje poklicne poti, neposredno po pridobitvi določene izobrazbe, lažje izpolnijo dodaten pogoj, ki je predpisan za vstop na trg delovne sile. Volonterstva nikakor ni možno smatrati kot izkoriščanje, temveč kot dodatno priložnost oziroma možnost.

V okviru državnih ustanov, bolje v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se na podlagi  drugega odstavka 108. člena Zakona o javnih uslužbencih pripravništvo načeloma lahko opravlja tudi kot volontersko pripravništvo, opravlja pa se skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih . Iz podatkov centralne kadrovske evidence je razvidno, da v organih državne uprave ni zaposlenih volonterskih pripravnikov.

Volontersko pripravništvo je v pravosodju tekom sodniškega pripravništva že vrsto let uveljavljeno kot pomembna dodatna možnost, poleg opravljanja sodniškega pripravništva v delovnem razmerju, za pridobitev praktičnih izkušenj za opravo pravniškega državnega izpita in nadaljnje opravljanje pravosodnih funkcij in poklicev.

Zakon o pravniškem državnem izpitu (v nadaljnjem besedilu: ZPDI) ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katera se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Pripravništvo po ZPDI traja dve leti. Izvaja se na sodiščih kot obvezno sodniško pripravništvo, ki poteka po časovno določenem razporedu v skupnem trajanju osem mesecev, in kot izbirno usposabljanje v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon, v skupnem trajanju 16 mesecev. Opravljeno pripravništvo je pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita in nadaljnje opravljanje pravosodnih funkcij in poklicev.

Na podlagi 3. člena ZPDI opravlja sodniški pripravnik obvezni del pripravništva kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja ta delodajalec oziroma volontersko. Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo kot volonter ali v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, je razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču.

Volonterska oblika opravljanja sodniškega pripravništva je bila predvidena že v letu 1993. Iz zakonodajnega gradiva pri obravnavanju Osnutka zakona o pravniškem državnem izpitu , ki je bil sprejet 21.2.1994 , izhaja, da je bila na podlagi podanih pripomb v prejšnji zakonski fazi zaradi odpiranja možnosti pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita diplomiranim pravnikom iz gospodarstva kot načelna določba predlagana uzakonitev stalnega sistema dveh možnih statusov pripravnikov, ki se razlikujeta le po delovnopravnem vidiku: ali tako, da pripravnika plača država in sklene delovno razmerje na sodišču, ali pa tako, da si diplomirani pravnik pripravništvo zagotovi v okviru izobraževanja, ki mu ga plača njegov siceršnji delodajalec, ali kot pripravnik volonter. Predlagana ureditev omogoča diplomiranemu pravniku, da sam odloči, kakšen status pripravnika bo hotel pridobiti in omogoča vsem diplomiranim pravnikom, da pod enakimi pogoji pridobijo pravniški državni izpit in tako izpolnijo pogoje za opravljanje pravosodnih funkcij in poklicev. Ustrezno tema dvema možnostma opravljanja pripravništva se je na podlagi 5. člena ZPDI iz leta 1994 v letu 1997 s Sklepom o določitvi skupnega števila pripravniških mest na posameznih sodiščih določilo skupno število pripravniških mest, pri čemer se je dve tretjini mest določilo za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, ena tretjina pa za pripravnike, ki jim izobraževanje v državnem organu zagotavlja delodajalec oziroma za volonterske pripravnike.

Zaradi trenda stalnega naraščanja števila kandidatov za opravljanje sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, kar se je kazalo v vedno daljši čakalni dobi za vstop v sodniško pripravništvo, in v težnji, da bi se čim večjemu številu univerzitetnim diplomiranim pravnikom omogočilo pridobitev pravniškega državnega izpita, se je skupno število pripravniških mest do leta 2008 stalno povečevalo. Žal se je glede na omejene finančne, materialne in kadrovske zmožnosti višjih sodišč bistveno bolj povečalo število mest za usposabljanje pripravnikov volonterjev in oseb v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja ta delodajalec.

Za reševanje nevzdržno dolgih čakalnih dob za vstop v sodniško pripravništvo in tudi z ozirom na negativne lastnosti volonterskega opravljanja sodniškega pripravništva t.j. neplačano opravljanje pripravništva je Vlada Republike Slovenije pripravila predlog zadnje novele ZPDI-D v letu 2007 , v katerem je oblikovala dve rešitvi, ki v pomembni meri omejujeta ta negativni učinek volonterskega opravljanja sodniškega pripravništva. Prvič, z novelo ZPDI-D je bilo skrajšano obvezno sodniško pripravništvo, in sicer z 12 na osem mesecev. S tem se za volonterske pripravnike za eno tretjino skrajšuje doba neplačanega dela. In drugič, z novelo se univerzitetnim diplomiranim pravnikom in magistrom prava na podlagi novega 19.a člena omogoča neposreden pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, brez predhodno opravljanega sodniškega pripravništva. Ti kandidati bodo morali namesto obveznega sodniškega pripravništva pridobiti 32 ali 48-mesečne praktične izkušnje na pravnih delih v drugih državnih organih, pravnih osebah ter drugih pravnih subjektih. Pomembno pa je to, da ZPDI priznava le tiste delovne izkušnje, ki se bodo pridobivale v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Na ta način se preprečuje, da bi se v praksi za opravljanje takih pravnih del uveljavile predvsem druge oblike pravnih razmerij opravljanja dela, vključno z volonterstvom, ki bi bile za delodajalca ugodnejše, kot pa je delovno razmerje, ki v skladu z ustavnim načelom Republike Slovenije kot socialne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije v največji možni meri ščiti delavca–pripravnika.

Nadalje, ker se vprašanje državnega svetnika osredotoča predvsem na področje vzgoje in izobraževanja pojasnjujemo tudi naslednje.

Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo uvedeno volontersko pripravništvo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport vsako leto objavi razpisa pripravniških mest v vrtcih in šolah, v katerih razpiše tudi možnost opravljanja volonterskega pripravništva.

Vstop na delovno področje vzgoje in izobraževanja je mogoče opraviti na tri različne načine. Najpogosteje uporabljani je enak vsem drugim panogam in predstavlja zaposlitev na prostem delovnem mestu. Ko vzgojno-izobraževalni zavod izkaže potrebo po zaposlitvi novega strokovnega delavca, lahko zaposli tudi začetnika brez delovne dobe, ravnatelj mu dodeli mentorja, ki spremlja delo takšnega strokovnega delavca začetnika, ministrstvo pa mentorju pri plači izplačuje dodatek za mentorstvo strokovnemu delavcu začetniku.

Tisti diplomanti pedagoških in nepedagoških študijskih programov, ki bi se želeli zaposliti v vzgoji in izobraževanju, pa zaposlitve na prostem delovnem mestu niso našli, se lahko prijavijo na javna razpisa Ministrstva za šolstvo in šport pripravniških mest v vrtcih in šolah. Zaradi izjemno omejenih proračunskih sredstev, lahko ministrstvo žal le določen del pripravniških mest razpiše kot pripravniška mesta s sklenitvijo delovnega razmerja. Pri teh pripravniških mestih ministrstvo izplačuje plačo pripravniku, vsa nadomestila v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, mentorju pa dodatek za mentorstvo za vseh 10 mesecev pripravniške dobe.

Ker pa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 102. členu določa, da je k strokovnemu izpitu mogoče pristopiti po šestih mesecih dela v vrtcu ali šoli, posamezni diplomanti, ki se niso uspeli zaposliti na prostem delovnem mestu oziroma na pripravniškem delovnem mestu, ne bi imeli možnosti opravljanja strokovnega izpita, kar pomeni, da bi jim bila tudi v nadaljevanju onemogočena konkurenčnost pri kandidiranju na prosta delovna mesta v vzgoji in izobraževanju. Zato ministrstvo vsako leto razpiše tudi določeno število volonterskih pripravniških mest, s katerimi omogoči diplomantom pedagoških in nepedagoških študijskih programov, ki bi na trgu dela ostali nezaposleni in njihovo delo v vzgoji in izobraževanju v danem trenutku ni potrebno, pridobivanje izkušenj in možnost opravljanja strokovnega izpita. Tudi za to vrsto opravljanja pripravništva ministrstvo namenja določena sredstva, in sicer 600 evrov za posameznega volonterskega pripravnika, saj mu je, enako kot pripravniku s sklenjenim delovnim razmerjem, dodeljen mentor, ki spremlja njegovo delo.

Zaključno pa moramo izpostaviti tudi naslednje. Državni svet Republike Slovenije je imel pri obravnavi novele ZPDI-D odklonilno stališče do prej navedene določbe 19.a člena ZPDI, in sicer vse do glasovanja o predlogu zahteve za ponovno odločanje Državnega zbora Republike Slovenije o sprejetem ZPDI-D, na 60. seji z dne 28.11.2008. Odklonilno stališče do določbe 19.a člena takratne Komisije državnega sveta za politični sistem je bilo predvsem zaradi »neupoštevanja dolgoletne študentske oz. volonterske prakse ali začasnega dela pri organih oz. osebah, ki omogočajo neposreden pristop k izpitu« – iz zapisnika 82. seje Komisije državnega sveta za politični sistem, dne 28.11.2007. Navedeno kaže, da se poleg Vlade Republike Slovenije tudi drugi državni organi zavedajo pomembnosti instituta volonterskega pripravništva kot dodatne možnosti mladih za pridobivanje praktičnih izkušenj na začetku poklicne poti. Menimo pa, da le-to v tem primeru, ko gre za razmeroma dolgo pridobivanje praktičnih izkušenj (32 oziroma 48-mesečno obdobje), ne bi bilo primerno.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da pri normiranju in izvajanju instituta volonterskega pripravništva nikakor ne gre za samovoljno, avtoritativno ali diktatorsko ravnanje ne glede na zakone, obveznosti in potrebe družb, kot ji je očitano, temveč gre za dodatno možnost, urejeno v zakonih, da mladi na začetku njihove poklicne poti, lažje izpolnijo dodatne predpisane pogoje za vstop na trg delovne sile, česar pa se poleg Vlade Republike Slovenije vsekakor zavedajo tudi drugi državni organi.

Vlada Republike Slovenije
Mag. Božo Predalič, l.r.
generalni sekretar