Zapisnik 12. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Predsednik je pričel 12. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 14. in zaključila ob 17.17 uri.

Opravičili so se:

• dr. Zoltan Jan,
• Bojan Papič,
• Boris Popovič

Ostala odsotna:

• mag. Dušan Črnigoj,
• prof. dr. Jože Mencinger.

Na sejo sta bila vabljena:

• Aleš Zalar, minister za pravosodje,
• dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Seje so se udeležili:

• Irma Pavlinič Krebs, Ministrica za javno upravo,
• Jože Dular, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Damijan Grosar, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Primož Žerjav, Zadružna zveza Slovenije,
• Bogdan Štepec, direktor Zadružne zveze Slovenije,
• Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
• Matija Vidmar, sekretar na Ministrstvu za pravosodje.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 24. 9. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I)
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C)
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G)

Po sklicu 12. izredne seje so prejeli predlog Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, za razširitev dnevnega reda z naslednjo točko

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah

Predsednik je svetnike in vabljene obvestil, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o razširitvi dnevnega reda in o dnevnem redu NE razpravlja in NE glasuje.

 DNEVNI RED:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I)
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C)
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G)
5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah (ZZad-C)
   

1., 2., 3. in 4. točka dnevnega reda:

Ker so vsi štirje zakoni, predlagani za odložilni veto obravnavali isto temo, plače funkcionarjev pravosodnih organov je predsednik predlagal, da opravijo uvodne obrazložitve in razpravo za vse štiri zakone skupaj. Glasovanje o vetu Državnega sveta pa so opravili za vsak zakon posebej.

Uvodne obrazložitve štirih zakonov.

Državni zbor je zakon sprejel na 9. seji v torek, 22. septembra 2009, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Rajko Fajt) so prejeli s sklicem in na klop.

Državni svetnik Marijan Klemenc je 25. 9. 2009 umaknil svoj podpis z zahteve za sklic izredne seje in predlogu z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Rajko Fajt je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagateljev zakona Irma Pavlinič Krebs ministrica za javno upravo, ter Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje sta podala obrazložitev.

V razpravi so sodelovali Alojz Kovšca, Vincenc Otoničar, dr. Janvit Golob, Anton Peršak, Rastislav Jože Reven, Branimir Štrukelj, Boris Šuštaršič, Mihael Jenčič, Rastislav Jože Reven (replika), Drago Ščernjavič, Drago Bahun, mag. Blaž Kavčič, Borut Meh (replika), dr. Andrej Rus, Drago Ščernjavič (replika), Darko Fras, Alojz Kovšca (replika), Jože Mihelčič, Mihael Jenčič (replika).

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ter Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, sta odgovorila na dileme, ki so se pojavile v razpravi.

Predsednik je zaključil razpravo in državne svetnike opozoril, da bodo glasovali za vsak zakon posebej.

Predsednik je dal na glasovanje:

zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje:

zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi.

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje:

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu.

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 29. 9. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 9. redni seji, dne 22. 9. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki je eden izmed zakonov, ki se pretežno nanašajo na uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča U-I-159/08 z dne 11. 12. 2008. Ta zakon je tesno povezan in tvori vsebinsko celoto s še tremi zakoni: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C), ki so bili vloženi v obravnavo po skrajšanem postopku zaradi odprave neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča. Cilj vseh štirih zakonov naj bi bila uskladitev plač sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti. Ne glede na to, da vsi štirje zakoni predstavljajo enoten paket, je Državni svet izglasoval veto le na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L), s katerim naj bi se uskladile plače sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti. Vlada RS dviguje plače sodnikom začetnikom za sedem plačnih razredov, in sicer s 40. v 47. plačni razred. Predlagane zakonske spremembe se poleg tega, da vzpostavljajo novo plačno ureditev za sodnike, nanašajo tudi na državne tožilce in državne pravobranilce. Zakonodaja, ki ureja položaj državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, zahteva, da so glede pravice do plače enako obravnavani kot sodniki.

Po mnenju Državnega sveta naveden dvig sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju. Prav tako opozarjamo tudi na dejstvo, da Vlada RS predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja.

Na dejstvo, da Vlada RS predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, je na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje opozoril tudi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja dr. Janez Posedi. Ta je obenem opozoril, da bo s predlagano rešitvijo ogrožena enotnost plačnega sistema, saj sta predvidena dva ločena postopka usklajevanja, in sicer z javnimi uslužbenci in s funkcionarji. Na podlagi navedenega je bil na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dne 9.9.2009 podan predlog za amandma odbora, da se ta določba črta. Predlagani amandma v Državnem zboru ni dobil zadostne večine. 

Na pomanjkljivo ureditev postopka usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ki bi jo kazalo dograditi z mehanizmi, kateri bi zagotavljali enakost uskladitve za javne uslužbence in funkcionarje, je v svojem mnenju s podobnimi argumenti opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dne 9.9.2009 dodatno predstavila finančne učinke predloga dviga sodniških plač. S 1.12.2010 se bodo za pravosodne funkcionarje uveljavili plačni razredi v skladu s spremenjeno prilogo 3 predloga zakona, kar pomeni dodatnih 5,8 milijonov evrov bruto oziroma za 9,9% povečan obseg sredstev za plače pravosodnih funkcionarjev.

Državni svet opozarja, da je tudi v prehodnem obdobju do dokončne uveljavitve novele zakona (1.12.2010) predvideno zvišanje plač sodnikom in umestitev v višji plačni razred. Sporno je tudi načelo fiksnosti in ne variabilnosti plače, ki ga uvaja nov sistem.

Ukinjajo se razni dodatki, s katerimi se dosega večja storilnost, in sicer: ukinitev redne delovne uspešnost, povečanega obsega dela in nekaterih dodatkov (kot npr. dodatek za mentorstvo, za izobrazbo...). Obenem so poudarili, da je Vlada RS pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo Ustavno sodišče, ampak gre za voljo Vlade RS in rezultat njenega pogajanja s sodniki.

Prav tako predlagana rešitev umestitev sodnikov v višje plačne razrede ni ustrezna, ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat. Uveljavitev tega zakona bo povzročila nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju (npr. univerzitetnih profesorjev, zdravnikov ...). Kot primer naj navedemo dejstvo umestitve univerzitetnih profesorjev v plačne razrede: docenti so uvrščeni v 42. plačni razred, izredni profesorji (ki so stari med 45 let in naprej) pa v 46. plačni razred.

Državni svet poudarja, da dvig sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju. Z dvigom plač se bodo razmerja v javnem sektorju porušila, in sicer še posebej v obdobju, ko Vlada RS v trenutni ekonomski situaciji govori o varčevanju in znižanju plač v javnem sektorju. Prav tako je sporen predlog dviga plač sodnikov v obdobju finančne in gospodarske krize, ko se dnevno srečujemo z rastjo števila brezposelnih (npr. Gorenje, Mura, Steklarska nova ...). Državni svet meni, da bo navedeni dvig sodniških plač ob istočasni ukinitvi dela plače za redno delovno uspešnost, ukinitev povečanega obsega del, ukinitev različnih dodatkov (npr. za mentorstvo, izobrazbo...) pripeljal do destimulativnosti pri delu v javni upravi. Ustavno sodišče je v svoji odločbi o ustavnosti določenih določb zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, glede očitkov o plačilu sodnikov za delovno uspešnost, odločilo, da kakršnakoli ureditev, ki bi določala, da je del sodnikove plače odvisen od delovne uspešnosti, ni v neskladju z Ustavo RS. 

Predlagana sprememba sodniških plač, ki predstavlja edini večji poseg v plačni sistem, zaradi bistvenega dviga fiksnega dela plače ruši s težavnimi pogajanji vzpostavljena plačna razmerja, kar utegne povzročiti plaz upravičenih zahtev v javnem sektorju. S to spremembo nastaja drastično nesorazmerje med sodniškimi plačami, zdravniškimi plačami in plačami univerzitetnih profesorjev, saj plača okrajnega sodnika odstopa kar za šest ali več plačnih razredov oziroma za 25 ali več odstotkov. Slednje kaže na nerazumevanje soodvisnosti plačnega urejanja posameznih skupin v javnem sektorju. Kot napako in neodgovorno ravnanje Državni svet ocenjuje tudi ukinitev variabilnega dela sodniške plače, ki namesto stimuliranja nadpovprečno uspešnega dela sodnikov znova uvaja uravnilovko in destimulira nadpovprečno uspešne sodnike, da bi prevzemali dodatno delo in s tem prispevali k hitrejšemu odpravljanju sodnih zaostankov.

V podkrepitev argumentov glede neutemeljenosti predloga za dvig plač sodnikom Državni svet navaja še primere tožb sodnikov za izplačilo razlike nezakonito premalo izplačane plače v preteklosti, o katerih bodo odločali sodniki sami. V teh primerih gre za kršitev uresničevanja ustavne pravice do nepristranskega sojenja. V omenjenih primerih se bo sodnik znašel v položaju, kjer bo v konkretni zadevi odločal neposredno ali posredno tudi o svojih pravicah in dolžnostih oziroma svojem premoženjskem stanju. Gre za odstopanje od 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva), po katerem ima vsak zagotovljeno pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Nedavno smo tudi že bili soočeni s tem, ko je o skladnosti sodniških plač z Ustavo RS odločalo Ustavno sodišče, sodniki tega sodišča pa so neposredno odločali tudi o svojih plačah.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je vsebinsko tesno prepleten in povezan še z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu, ki se nanašajo na zakonsko ureditev plačnega sistema v pravosodnih organih.

Zato Državnemu zboru predlagamo, da ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G).

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rajko Fajt.

Predlagana zahteva je bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 14 jih je bilo proti).

5. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah

Državni zbor je zakon sprejel na 9. seji v petek, 25. septembra 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so 29. 9. 2009 prejeli na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Peter Vrisk je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona Jože Dular, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je podal stališče komisije.

Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damijan Grosar je podal obrazložitev.

Državni svetnik Jože Mihelčič je podal repliko.

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 29. 9. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 9. redni seji, dne 25. 9. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah:

Obrazložitev:

Državni zbor je sprejel zakon  o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah (ZZad-C) sprejel na 9. redni seji dne 25. 9. 2009.
1) Omenjeni zakon  implementira  evropsko zadrugo v okviru, v kakršnem  Uredba Sveta 1435/2003/ES o statutu evropske zadruge zahteva ali dopušča  spremembe in dopolnitve zakonodaje države članice in  uvaja  nekatere spremembe in dopolnitve tudi za zadruge, ustanovljene po zakonu o zadrugah.  Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah pa  vsebuje tudi določbo, s katero se črta celotno VIII. poglavje zakona o zadrugah, ki sedaj ureja zadružno revizijo.
Kot razlog za takšno rešitev je bilo v zakonskem predlogu navedeno mnenje, da sedanja ureditev zadružne revizije niti morebitne  spremembe in dopolnitve zakona, ki bi uredile izvajanje zadružne revizije po zadružnih zvezah, niso v skladu z Direktivo 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze.^{opomba 1}
Direktiva 2006/43/ES neposredno ureja samo revizije, ki so obvezne po predpisih Evropske skupnosti, in se  na revizije zadrug nanaša samo toliko, kolikor gre bodisi za evropske zadruge (SCE), bodisi za nacionalne zadruge, urejene s posebnimi sektorskimi direktivami, zlasti zadruge za opravljanje bančnih in zavarovalniških dejavnosti, ki jih direktiva tudi izrecno našteva (14. točka 2. člena). Kot je znano, se v Sloveniji zadruge na teh področjih ne ustanavljajo, ker je za opravljanje teh dejavnosti kot edino dopustna pravnoorganizacijska oblika  predpisana delniška družba. To pomeni, da se direktiva za domače nacionalne zadruge, ki  v Sloveniji ne delujejo v dejavnostih, za katere je obvezna revizija predpisana v sektorskih direktivah, ne uporablja.
Glede revizije SCE pa se Uredba 1435/2003/ES o statutu evropske zadruge sklicuje na ureditev revizije za nacionalne zadruge, če je takšna ureditev skladna z Direktivo 2006/43/ES. 
Vsebinski razlogi za zadružno revizijo, ki obsega vse zadruge,  se niso spremenili:
1. Članstvo  v zadrugi je namreč vsebinsko kompleksnejše kot v drugih gospodarskih organizacijah,  saj člani niso samo pasivni vlagatelji kapitala, ampak tudi uporabniki storitev, ki z zadrugo poslovno sodelujejo, iz tega pa izhajajo nekatera tveganja; zato zadružna revizija varuje koristi članov pred izgubo deležev in realizacijo odgovornosti za obveznosti zadruge,
2. višina  kapitala in število članov v zadrugi se spreminjata, osebna odgovornost članov je načeloma omejena oziroma celo izključena (prim. 39., 40. in 55. člen ZZad); zato zadružna revizija posredno varuje tudi koristi poslovnih partnerjev zadrug in poslovnega prometa,
3. načelo članske samouprave (16. in 26. člen ZZad) pomeni, da se funkcije v organih vodenja in nadzora  zadruge  opravljajo načeloma nepoklicno, zato zadružna revizija lahko prispeva k boljšemu opravljanju upravljalskih funkcij,
4. v večini delujočih zadrug pomeni pomembno postavko lastnega kapitala nedeljivi zadružni  kapital (po podatkih iz računovodskih izkazov za leto 2008 predstavlja okrog 60% lastnega kapitala zadrug, članski deleži pa  7%): predstavlja vrednostno premoženje, ki se niti ob prenehanju zadruge ne sme razdeliti med člane in tudi ob prenehanju zadruge obdrži zadružno namembnost (74. člen ZZad), zato zadružna revizija lahko prispeva k ohranjanju tega kapitala, ki odraža medgeneracijsko oblikovano premoženje s trajno zadružno namembnostjo.
Prav tako tudi ni videti  formalnih ovir za nadaljnji razvoj zadružne revizije.  Direktiva 2006/43/ES ne omejuje opravljanja revizije glede na pravno obliko revizijskega podjetja in govori le o zakonitih revizorjih ter revizijskih podjetjih (prim. 2. točko 3. člena Direktive).  Direktiva 2006/43/ES celo izrecno predvideva,  da lahko zadruge revidira subjekt, v katerega so zadruge včlanjene, kar pomeni, da niso utemeljeni očitki, da bi članstvo subjekta, ki ga zadružna zveza revidira, pomenilo nedopusten odstop od zahtevane neodvisnosti revizijskega podjetja.^{opomba 2} Navedeno izhaja iz  izrecne določbe 11. točke preambule k Direktivi 2006/43/ES, ki govori o neodvisnosti zakonitih revizorjev in revizorskih podjetij pri opravljanju obveznih revizij, tudi v zadružnih zvezah oziroma odnosu med mrežo in revidiranim subjektom.

2) Zakon o zadrugah po tretji noveli ne vsebuje nobenih posebnih določb o reviziji, razen  te, da glede »dolžnosti revidiranja« v nespremenjenem  prvem odstavku 41.a člena  napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah. To napotilo pa po črtanju celotnega poglavja o zadružni reviziji  ni zadosti določno, saj je obveznost vsakoletnega revidiranja letnega poročila v ZGD-1 v skladu z direktivami ES urejena različno glede na vrsto in velikost družbe ter njen morebiten položaj kot nadrejene kapitalske  družbe. Po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 mora revizor v skladu z zakonom o revidiranju  pregledati letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu.
Ustrezna direktiva ES (Direktiva 78/660/EGS) niti ZGD-1 se kot taka  ne nanašata na zadruge. Zato niti s sistematično in smiselno razlago direktive in ZGD-1 ni mogoče ugotoviti, katere zadruge so zavezane k letnemu revidiranju. Tudi med zadrugami obstajajo nekatere razlike. Za obveznosti nekaterih zadrug člani odgovarjajo tudi osebno in se zadruge z osebno odgovornostjo članov  približujejo položaju osebnih družb (za katere načeloma obveznost revidiranja ni predpisana, razen če gre za osebne družbe, za katere neomejeno ne odgovarja nobena fizična oseba – 57. člen v povezavi s 53. členom ZGD-1). Po drugi strani je lahko odgovornost  članov zadruge za obveznosti zadruge z zadružnimi  pravili  izključena in ima zadruga  v tem pogledu podoben položaj kot kapitalska družba, čeprav po drugi strani nobena zadruga po samem zakonu  ni zavezana  določiti in ohranjati  najnižji znesek osnovnega kapitala. Popolnoma odprto je tudi vprašanje posebne in  izredne  revizije, ki jo ZGD-1 ureja v poglavju o delniških družbah (318. do 328. člen).
Če je za  pravne subjekte, ki jih ureja ZGD-1,   obveznost revidiranja nedvoumno urejena v zakonu, bi morala biti obveznost revidiranja tudi za zadruge urejena z zakonom  enako natančno tako, da bi bilo povsem jasno  določeno, katera pravila o revidiranju se uporabljajo za zadruge. To vprašanje ne more biti  prepuščeno podzakonskim predpisom niti arbitrarnemu odločanju posameznih, na primer prekrškovnih organov niti same zadruge  oziroma različnim mnenjem posameznih zadružnih organov,  večine oziroma manjšine članov v posamezni zadrugi.

3) Kot argument za črtanje poglavja o zadružni reviziji vključno z določbo o zadružnih revizijskih zvezah se je navajal argument, da Zakon o revidiranju (ZRev-2) določa, da lahko storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba (5. člen), revizijska družba pa se lahko organizira samo kot gospodarska družba ali samostojni revizor kot samostojni podjetnik posameznik (59. člen). Po tem stališču bi določba Zakona o zadrugah, kolikor predvideva izvajanje revizije po zadružni zvezi,   nasprotovala zakonu o revidiranju, nasprotja med zakoni pa ne sme biti.
K tej interpretaciji  kaže pripomniti dvoje.
Medtem ko  Zakon o revidiranju (ZRev-2) ureja revidiranje in revizijska podjetja na splošno, ne glede na vrsto pravne osebe, določbe o zadružni reviziji v Zakonu o zadrugah veljajo in bi tudi v prihodnje veljale samo za zadruge. Gre za razmerje med splošnim in posebnim predpisom, pri čemer lahko posebni predpis uredi nekatera vprašanja drugače kot splošni. Ob tem naj bo dodano,  da so predlogi za ohranitev in dopolnitev določb o zadružni reviziji, ki niso bili sprejeti, predvidevali, da morajo tudi zadružne zveze za izvajanje revidiranja v včlanjenih  zadrugah izpolnjevati pogoje v skladu z direktivo in pridobiti ustrezno dovoljenje.
Druga določba, ki jo je treba upoštevati pri tem vprašanju, pa je drugi odstavek 55. člena Zakona o zadrugah, po katerem lahko zadruga opravlja vse dejavnosti pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe, za zadružne zveze pa se smiselno uporabljajo določbe o zadrugah (četrti odstavek 49. člena). Upoštevaje to določbo stališče o neskladnosti določb o zadružni reviziji in določb splošnih predpisov o revidiranju ni tako prepričljivo, kot se morda  zdi na prvi pogled.

4) Črtanje  določb celotnega poglavja o zadružni reviziji, ki je po dosedanjem zakonu obvezna za vse zadruge, ne bo pozitivno vplivalo na razvoj zadružništva. Zlasti ne  za zadruge, ki imajo v svoji bilanci velik delež nedeljivega zadružnega kapitala. Čeprav zakon uvaja  evropske zadruge v Sloveniji in  prinaša nekatere izboljšave za domače zadruge,  je opustitev zadružne revizije po temeljitem preudarku takšen poseg, katerega dolgoročne negativne posledice  pretehtajo pozitivne spremembe, ki jih - vključno z morebitnimi prihranki pri stroških poslovanja zaradi domnevno manj obsežne dolžnosti revidiranja - prinaša tretja novela Zakona o zadrugah. 

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Vrisk.

Predlagana zahteva je bila sprejeta (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 12. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.