Zahteva Petra Vriska za dopolnitev odgovora Vlade Republike Slovenije na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora Vlade Republike Slovenije na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji ponovno preuči in nanju odgovori.

Vprašanji se glasita:

1. Ali ne bi kazalo v prihodnje zadruge pri odpravi posledic naravnih nesreč, kakršne so bile  poplave septembra 2010, enakopravno vključiti v vse programe pomoči tudi z vidika časovne dinamike, oziroma če je odgovor na to vprašanje negativen,  iz katerih vsebinskih razlogov so bile zadruge izključene iz ukrepa pomoči Slovenskega podjetniškega sklada po razpisu, objavljenem v 79. številki Uradnega lista Republike Slovenije z dne 8. oktobra 2010, če Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN, Ur. l. RS, št. 75/2003,  98/2005, 114/2005-UPB1, 90/2007, 102/2007)  vključuje zadruge v pojem podjetja in prepoveduje ukrepanje, s katerim bi prejemniki pomoči pridobivali  prednost pred konkurenti.
2. Ali glede na potencial zadrug za reševanje ekonomskih in socialnih problemov, zlasti pri vključevanju malih in srednjih gospodarskih subjektov v tržno gospodarstvo, povečevanju zaposlenosti in izboljšanju socialne vključenosti  ne bi bilo smiselno  urediti enakovreden položaj zadrug z gospodarskimi družbami v okviru Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur. l. RS, št. 102/2007) in  v okviru Zakona  o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT,  Ur. l. RS, št. 110/2002,  91/2005, 112/2005-UPB1, 31/2007, 44/2007-UPB2) ne glede na različne dejavnosti, ki jih zadruge opravljajo, posebnosti, ki izhajajo iz pravne ureditve državnih pomoči za področje kmetijstva, ribištva in ribogojstva ali druge dejavnosti, pa urejati specifično za posamezna področja, oziroma, če je odgovor na to vprašanje negativen, iz katerih objektivnih razlogov je utemeljeno  zadruge na področju podpornega okolja, reševanja in prestrukturiranja obravnavati drugače oziroma manj ugodno kot gospodarske subjekte, delujoče v drugih pravno organizacijskih oblikah.

O b r a z l o ž i t e v:

Državni svet je  na 31. seji 10.11.2010 je podprl dve pisni vprašanji, ki sta se nanašali na enakopravno obravnavo zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči. Vlada Republike Slovenije je odgovorila na pisni vprašanji dne 9. 12. 2010.

1. Na vprašanje, zakaj se kmetijske zadruge ne morejo prijaviti na poziv, ki ga je Javni sklad RS za podjetništvo objavil za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav septembra 2010, Vlada RS odgovarja, da je  konec septembra sprejela gradivo, v katerem je podrobno razdelana izvedba ukrepov za odpravo posledic škode v gospodarstvu in da je bil prvi  interventni ukrep smo izveden  preko Slovenskega podjetniškega sklada, ki je objavil v Uradnem listu RS, št. 78/2010 z dne 8. oktobra 2010 in na spletni strani (http://www.podjetniskisklad.si/) javni razpis, ki je namenjen podjetjem, v naslednjem koraku pa bo na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in potrjene ocene škode v gospodarstvu s strani Državne komisije za ocenjevanje škode pripravljen program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki ga potrdi Evropska komisija.  V tem programu bodo poleg zgoraj navedenega ukrepa predstavljeni in kasneje tudi izvedeni drugi ukrepi, ki bodo zajeli vse subjekte, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, tudi zadruge.

Z odgovorom nisem zadovoljen, ker iz njega izhaja, da zadruge kot  gospodarski subjekti glede časovne dinamike ukrepov niso v enakem položaju kot  gospodarske družbe: javni razpis, ki  je omogočal gospodarskim  družbam prijavo in pridobitev pomoči za odpravo posledic poplav, je bil objavljen le tri tedne po naravni nesreči, medtem ko  naj bi   ukrepi, ki  bodo  vključili vse gospodarske subjekte, torej poleg gospodarskih družb tudi  zadruge, sledili kasneje oziroma šele potem, ko bo pripravljen  program odprave posledic škode in bo ta program odobrila Evropska komisija.

Čeprav je število zadrug manjše od števila  gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, niti  absolutno število niti relativni delež tako kot sama pravno organizacijska oblika ne bi smela biti izločitveni kriterij za katerekoli ukrepe pomoči, ne glede na višino zneskov pomoči oziroma sistem dodelitve pomoči v smislu določb o »de minimis« pomočeh   in ne glede na omejeno višino pomoči (do 20% škode oziroma upravičenih stroškov).

Tudi če bi bili zneski pomoči za vse gospodarske subjekte določeni po  popolnoma  enakih merilih, daje možnost zgodnejšega uveljavljanja pomoči upravičenim gospodarskim subjektom nezanemarljivo konkurenčno prednost pred drugimi gospodarskimi subjekti.
Takšna diferenciacija po mojem mnenju ni v skladu s črko in smislom Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki določa, da je treba pri odpravi posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev (osmi odstavek 5. člena ZOPPNN).

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč v šestem odstavku 3. člena v povezavi z 9. členom v pojem  podjetja izrecno vključuje tudi zadruge. Tudi Vlada v svojem odgovoru pojasnjuje, da je bil  ukrep Slovenskega podjetniškega sklada namenjen podjetjem; zato ni jasno, na kateri podlagi je razpis vključeval samo  gospodarske družbe in samostojne podjetnike.

2. Drugo vprašanje je zadevalo stališče Vlade do zagotovitve enakopravne obravnave zadrug na področju drugih državnih pomoči, zlasti na področju podpornega okolja za podjetništvo ter reševanja in prestrukturiranja gospodarskih subjektov v težavah, kjer državne pomoči niso dostopne zadrugam, temveč drugim gospodarskim subjektom, ki z zadrugami konkurirajo na trgu.

Na prvi del vprašanja je Vlada pojasnila, da je v Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) določeno, da se spodbujajo podjetja, to je gospodarske subjekte, ki so organizirani kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki. Pri tem Vlada navaja, da je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 - 2013 (Program ukrepov), ki  določa ukrepe in instrumente države, namenjene spodbujanju podjetništva, ter pogoje, merila in kriterije za porabo javnih sredstev in kazalnike za spremljanje učinkovitosti porabe javnih sredstev. Če sem prav razumel odgovor Vlade, Vlada ne meni,  da  bi bilo smiselno zadruge  vključiti v krog subjektov, ki so jim namenjeni ukrepi  podpornega okolja za podjetništvo, kot je to predvideval prejšnji Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP) in tudi sicer Vlada RS ne namerava predlagati ustrezno spremembo tega predpisa.

Menim, da so zadruge neutemeljeno izpuščene iz kroga subjektov, ki so jim namenjeni ukrepi za spodbujanje podjetništva, popolnoma v nasprotju s trendi, ki se uveljavljajo v Evropski uniji in svetu.

V Evropski uniji je že Komisija v svojem Poročilu o spodbujanju zadrug v Evropi (COM(2004)18, Bruselj  23.02.2004) poudarila pomen zadružnega podjetništva na podlagi ugotovitve, da so zadruge lahko pomembno sredstvo lahko sredstvo za izgradnjo in utrjevanje gospodarske moči malih in srednjih podjetij na trgu, s tem ko omogočajo, da mala in srednja podjetja začenjajo skupne dejavnosti in delijo tveganja, ob tem pa ohranijo svojo neodvisnost  in da lahko zagotavljajo visoko kakovostne storitve s tem, ko so uporabniki sočasno člani podjetja. Poleg tega zadruge s participativno strukturo upravljanja pomagajo graditi družbo, ki temelji na znanju.

Tudi Generalna skupščina OZN pa je na podlagi ugotovitve, da zadruge bistveno prispevajo k izkoreninjanju revščine, ustvarjanju delovnih mest in socialni vključenosti, z resolucijo 64/136 dne 18. decembra 2009 odločila, da se leto 2012 proglasi za mednarodno leto zadrug pod geslom »Zadružna podjetja gradijo boljši svet« (Co-operative enterprises build a better world).

Zadružna organiziranost niti v svetu niti Evropi pa tudi v Sloveniji ni omejena samo na kmetijstvo. Po podatkih AJPES so zadruge s sedežem v Sloveniji,  ki so oddale letno poročilo za leto 2009, delovale ne le na področju kmetijstva, temveč tudi trgovine (na obeh področjih v enakem odstotku: 27%), na  stanovanjskem področju (12%), na področju predelovalnih dejavnosti (9%), gradbeništva (5%),  prometa (3%) in drugih dejavnostih.
Zakonodaja Evropske unije  in sodna praksa, ki se je razvila na podlagi določb primarnega in sekundarnega prava EU o pravu konkurence,  za pojem podjetja v smislu državnih pomoči in širšega prava konkurence izrecno vključuje tudi zadruge. Tako je Komisija EU v že omenjenem  poročilu zapisala, da se zadruge, ki opravljajo gospodarske dejavnosti,  štejejo za »podjetja« v smislu členov 81, 82 in 86 do 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (sedaj 101 do 108 PDEU), zato so v celoti podrejene evropskim pravilom o konkurenci in državnih pomočeh in tudi  predpisom o različnih izjemah, pragovih in de minimis.

Zato bi bilo treba zadruge vključiti enakovredno v ukrepe podpornega okolja za zadruge. Tega ni mogoče nadomestiti s parcialnimi ukrepi na posameznih segmentih, kot so na primer predvideni v Strategiji razvoja kmetijstva. Nasprotno, ukrepi na posameznih segmentih so bistveno manj učinkoviti in lahko ostanejo celo brez učinka, če zadruga zaradi organizacijske oblike  ne more pridobiti podpor, ki so dostopne nezadružnim gospodarskim subjektom ne glede na dejavnost ali v konkretni dejavnosti. 
Na drugi del vprašanja je Vlada odgovorila, da bi lahko v obstoječi Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah vnesli tudi zadruge (kar bi bilo z vidika evropske zakonodaje dopustno), da pa bi morali bi zadruge  morali v delu, ki se nanaša na področje kmetijstva, obravnavati v posebnem poglavju po posebnih pravilih, in da to tudi namerava storiti ob spremembi zakona.

V skladu s 5. razdelkom Sporočila Komisije — Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU 244, 01/10/2004, str.  2 – 17), veljajo za prestrukturiranje podjetij na področju kmetijstva nekatere posebne določbe, pri čemer za namene teh smernic  kmetijstvo zajema   vse dejavnosti pri primarni pridelavi kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi (kmetovanje). Ukrepi pomoči v korist podjetij, ki predelujejo in tržijo kmetijske proizvode, izrecno niso zajeti v tem poglavju, ker se pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem, se oceni v skladu s splošnimi pravili teh smernic. Prav tako nista v tem poglavju zajeta ribištvo in ribogojništvo.

Glede na to je treba  pripomniti, da so   posebne določbe o pomočeh za prestrukturiranje  na področju kmetijstva potrebne ne samo za kmetijske zadruge, ki pridelujejo kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi o delovanju EU (PDEU), temveč tudi za podjetja drugih pravno organizacijskih oblik, na primer gospodarske družbe, kolikor pridelujejo kmetijske proizvode. Po drugi strani pa ukrepi državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah niso  pomembni samo za kmetijske zadruge, temveč tudi za zadruge v drugih, nekmetijskih dejavnostih. V zvezi s tem je treba omeniti, da tudi zadruge, ki jih organizirajo kmetje, v mnogih primerih ne opravljajo kmetijske dejavnosti neposredno, temveč se ukvarjajo s trženjem in predelavo kmetijskih proizvodov, ter niso zajete s pojmom kmetijstva. Zato tudi ta del  vprašanja presega okvire kmetijstva oziroma problematiko državnih pomoči na področju primarne kmetijske proizvodnje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da ponovno vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanju v roku 30 dni odgovori.