Zapisnik 21. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

21. izredna seja Državnega sveta je bila v ponedeljek, 13. 9. 2010.

Predsednik je pričel 21. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 15. uri in zaključila ob 18.00 uri.

Opravičili so se:

• Mag. Stojan Binder
• Mag. Dušan Črnigoj
• Matej Arčon

Ostali odsotni:

• Drago Bahun
• Darko Fras

Na sejo je bila vabljena:

• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo

Seje sta se udeležila:

• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo
• Miran Koren, vodja službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za javno upravo

O sklicu seje je predsednik Državnega sveta obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 10. 9. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-O)

Predsednik je svetnike in vabljene obvestil, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje.

Glede na navedeno, je predsednik navzoče seznanil z naslednjim

DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-O)

 

1. točka dnevnega reda: Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-O)

Državni zbor je zakon sprejel na 28. izredni seji 7. septembra 2010 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Drago Ščernjavič) so svetniki 10. 9. 2010 prejeli s sklicem in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo so prejeli na klop.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto, državni svetnik Drago Ščernjavič je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagatelja zakona Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, je podala obrazložitev.

Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je podal stališče.

Odgovor je podala Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Razpravljal je Branimir Štrukelj.

Odgovor je podala Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Rastislav Jože Reven, Branko Majes, Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič, dr. Zoltan Jan, Rastislav Jože Reven, Branimir Štrukelj, prof.dr. Janvit Golob, Boris Šuštaršič, dr. Andrej Rus.

Na dileme iz razprave je odgovorila Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Razpravljali so Cvetko Zupančič (proceduralno), Boris Šuštaršič, Mihael Jenčič.

 

Skupina državnih svetnikov je vložila zahtevo za tajno glasovanje.

Predsednik je dal najprej na glasovanje zahtevo za tajno glasovanje:

Predlagana zahteva za tajno glasovanje je bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

V skladu z 58. členom Poslovnika Državnega sveta tajno glasovanje vodi odbor, ki ga sestavljajo predsedujoči in štirje na seji izvoljeni državni svetniki, ki so predstavniki ostalih interesnih skupin.

Za člana volilnega odbora je bil predlagan Borut Meh, vodja Interesne skupine delodajalcev.

Predlagan član za pomoč pri volitvah je bil izglasovan (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

Za člana volilnega odbora je bil predlagan Branimir Štrukelj, član Interesne skupine delojemalcev.

Predlagan član za pomoč pri volitvah je bil izglasovan (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

Za člana volilnega odbora je bil predlagan Mihael Jenčič, član Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev.

Predlagan član za pomoč pri volitvah je bil izglasovan (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

 

Za člana volilnega odbora je bil predlagan dr. Jan Zoltan, član Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Predlagan član za pomoč pri volitvah je bil izglasovan (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Interesna skupina lokalnih interesov je predlagala za člana volilnega odbora mag. Blaža Kavčiča.

Po sestavljenem volilnem odboru je ta odšel v poseben prostor (soba 89), kjer se  je ugotovil izid glasovanja. 

Ugotovitev izida (zapisnik) glasovanja je obsegalo:
– število razdeljenih glasovnic: 35,
– število oddanih glasovnic: 35,
– število neveljavnih glasovnic: 0,
– število veljavnih glasovnic: 35,
Predsednik je dal na glasovanje predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 21. izredni seji 13. 9. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 28. izredni seji 7. 9. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS – O).

 

Obrazložitev:

Novela zakona predstavlja negativen odnos Vlade Republike Slovenije do socialnega dialoga in socialnih partnerjev ter vrhunec nespoštovanja sklenjenih dogovorov in Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju: KPJS), katere stranka je na strani delodajalca Vlada Republike Slovenije sama. 

KPJS je v svojem bistvu pogodba in njena vsebina je skladno s temeljnimi načeli obligacijskega prava prepuščena avtonomiji pogodbenih strank, ki svobodno oblikujejo pogodbeno voljo, pri tem pa sta stranki omejeni le z ustavo in moralnimi načeli. V tem okviru je bilo v tretjem odstavku 4. člena KPJS povsem jasno dogovorjeno, kdaj so sklenjene spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe. KPJS je bila v letu 2008 sklenjena z veliko večino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, saj jo je podpisalo 25 od 29 sindikatov javnega sektorja, s tem pa je bila KPJS dana tudi izjemno visoka stopnja legitimnosti. Še več, na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in KPJS so bile sklenjene vse kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma aneksi h kolektivnim pogodbam v javnem sektorju. Stranki KPJS sta se torej povsem avtonomno in s prepričljivo večino dogovorili tako o tem, kdaj so sklenjene spremembe KPJS, kot tudi o postopkih za dosego tega cilja.

Nesprejemljivo je, da Vlada Republike Slovenije kot pogodbena stranka z novelo zakona spreminja dogovorjen način spreminjanja KPJS in s položaja moči ustvarja podlage za obid in skrajšanje postopkov, h katerim se je sama zavezala. Določbe novele zakona pomenijo poseg v socialno partnerstvo in nespoštovanje temeljnih načel socialne države. Očitno je, da za Vlado Republike Slovenije ne obstaja noben dogovor, ki ga ne bi bilo mogoče ob primernem trenutku enostavno povoziti z zakonom, odgovornost za to pa preložiti na Državni zbor. Lahko se zgodi, da bo avtoritarna država na podoben način začela posegati na druga področja, doslej prepuščena avtonomnemu urejanju državljanov, tako v javnem, kot v zasebnem sektorju.

Določbe novele zakona so nejasne, dejansko odpirajo mnogo novih odprtih vprašanj ter predstavljajo polje za različna tolmačenja. Sistemsko je novela zakona neusklajena z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, Standardno klasifikacijo dejavnosti in Zakonom o kolektivnih pogodbah. Vladi Republike Slovenije kot pogodbeni stranki tudi daje prosto možnost izbire partnerja za sklepanje in spreminjanje KPJS, kakor ji pač v nekem trenutku ustreza in se ji s tem daje možnost manipulacije, iskanja in »kupovanja« sindikatov. S ponovnim uvajanjem kvoruma za sklenitev in spreminjanje KPJS se uvaja želja po seznanitvi Vlade Republike Slovenije s podatki o vključenosti delavcev v sindikate v javnem sektorju in s tem posega v avtonomno in svobodno delovanje sindikatov v Republiki Sloveniji, kar je nedvomno v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije. Novela zakona pomeni tudi negativni odstop od nivoja socialnega dialoga v Republiki Sloveniji in onemogočanje legitimnim sindikalnim predstavnikom interesnih skupin, da zastopajo svoje članstvo.

Opozoriti je treba tudi na to, da je podatek o članstvu v sindikatih podatek, ki se dnevno lahko spreminja. Ker štetje članstva ni v skladu z doseženo stopnjo demokracije v Republiki Sloveniji, nikjer niso določeni postopki in načini ugotavljanja članstva sindikatov. Nesprejemljivo je tudi, da se z vezavo na število zaposlenih daje privilegiran položaj dejavnosti, ki absolutno glede števila zaposlenih sicer predstavlja največjo dejavnost v javnem sektorju, a ji to ne bi smelo omogočati položaja, s katerega bi lahko sprejemala odločitve tudi za druge, za državljane nič manj pomembne, čeprav kadrovsko šibkejše dejavnosti. Predvidevamo, da se bodo sindikati tovrstnim napadom na avtonomijo socialnih partnerjev in dogovore, nastale v socialnem dialogu, odzvali z vsemi pravnimi in sindikalnimi sredstvi.

Ne nazadnje je treba opozoriti tudi na to, da je bila obravnava predloga zakona po nujnem postopku zloraba državnozborske procedure. Postopek ne ustreza merilom iz 143. člena Poslovnika Državnega zbora, saj zakon ne ureja ničesar takega, zaradi česar bi bili lahko prizadeti interesi varnosti ali obrambe države, odpravljene posledice naravnih nesreč ali preprečene težko popravljive posledice za delovanje države.

Sprejeta novela dejansko otežuje nadaljnji socialni dialog na področju plač v javnem sektorju in onemogoča dogovore z manjšim številom sindikatov, od katerih so mnogi podpisniki KPJS, da v nasprotju z veljavno kolektivno pogodbo spremenijo vsebino le-te. Takšno ravnanje Vlade Republike Slovenije sindikate javnega sektorja sili v skrajne oblike sindikalnega boja, čeprav so bili pod pogojem resne zaveze in prilagojene dinamike pripravljeni na kompromis, ki bi še ustrezal cilju, zaradi katerega je bil Zakon o sistemu plač tudi sprejet, to pa je načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih.

Ker Vlada Republike Slovenije ni imela zadovoljivega posluha za tehtanje avtoritarne moči, oportunosti in pragmatičnosti na eni strani in vrednot pravne države, socialnega dialoga in pravičnosti na drugi strani, Državni svet zahteva, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS – O).

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Drago Ščernjavič.


Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 20 pa jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 21. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.