Odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanja Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z Združenjem SAZAS

Datum: 8.1.2009
Prejeto: 16.1.2009

1. Urad RS za intelektualno lastnino (urad) v razrešitev spora med uporabniki glasbenih del ii I Združenjem SAZAS ne more aktivno poseči, ker gre v tem primeru za civilno pravno razmere, ki se, če ni mogoče doseči dogovora, razreši na sodišču. Urad je zaradi nezadovoljstva uporabnikov in na zaprosilo takrat še Obrtne zbornice Slovenije pripravil pravno nezavezujoče mnenje glede veljavnosti tarife, objavljene konec leta 2006 (v nadaljevanju: Tarifa 06), ki ga je objavil tudi na svoji spletni strani in ki ga v obrazložitvi navajata tudi državna svetnika. Končno odločitev o vprašanju veljavnosti Tarife 06 po mnenju urada lahko poda le sodišče.

2. V skladu s četrtim odstavkom 157. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (nadaljevanju: ZASP) skupni sporazum določa najmanj: tarifo; pogoje uporabe avtorskih le glede na različne okoliščine uporabe; okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti; rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila, način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila in morebitni poračun glede na začasno tarifo. V skupnem sporazumu se torej določijo tudi obveznosti drugih pravnih subjektov.

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Uradni list RS, št. 29/98, v nadaljevanju: Pravilnik 98 je Združenje SAZAS sprejelo pred veljavnostjo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZASF (Uradni list RS, št. 43/04), s katerim je bila (prvič) spremenjena ureditev kolektivnega upravljanja pravic tako, da določanje pogojev in načina uporabe ter višine nadomestil z uporabo varovanih del ni bilo več prepuščeno kolektivnim organizacijam. Urad v skladu s 153 členom osnovnega besedila ZASP (Uradni list RS, št. 21/95 - ZASP1) ni izdal soglasja z celoten Pravilnik 98, temveč le za njegovo tarifno prilogo. Pravilnik 98 je bil sprejet na podlagi 84. in 153. člena ZASPI. Urad sicer meni, da 84. člen ZASP1 ni ustrezna pravna podlaga za sprejem Pravilnika 98, vendar o zakonitosti akta ni pristojen odločati. Takšna odločanje je v pristojnosti Ustavnega sodišča, ki je v sklepu št. U-1-149/98-36 z dne 28.6.2001 (Uradni list RS št. 85/01, v nadaljevanju: Sklep) ugotovilo, da Pravilnik 98 kot celota ni nezakonit. Po mnenju Ustavnega sodišča je Pravilnik 98 splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil in nepogrešljiv element zaokrožene dejavnosti kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic. Zaradi svojega poimenovanja Pravilnik 98 ni v nasprotju z ZASP ali Zakonom o društvih, niti s kakšnim drugim zakonom in tudi ne s kakšno ustavno odločbo. Po mnenju Ustavnega sodišča je sklicevanje na 84. člen ZASP morda zmotno, a to ob pravilnem sklicevanju na 153. člen ZASP ne bo postavljalo pod vprašaj zakonitosti akta v celoti. Ustavno sodišče meni, da so pogoji, ki so prva vsebina Pravilnika 98 in ki jih, vsaj deloma, ne bi bilo mogoče zajeti v pojem splošnih tarif (zato jih urad tudi ni potrdil), operativno potreben in po vsebini korekten sklop določb bodisi o ravnanju SAZAS bodisi o dolžnostih uporabnikov, o ugodnostih za nekatere vrste uporabe deloma pa o temeljih ugotavljanja višine in zaračunavanja honorarja za posamezne vrste uporab. Z njimi si SAZAS ne jemlje pristojnosti mimo tistih, ki jih ima že po določbah ZASP v skladu s svojim pravnim položajem in zaradi narave svoje dejavnosti. Tudi člen 16. Pravilnika 98, ki v prvem odstavku določa civilno kazen, je po mnenju Ustavnega sodišča v skladu s 168 členom ZASP, drugi odstavek 16. člena pa ni niti v vsebinski zvezi niti v nasprotju z omenjeno zakonsko določbo.

Naj dodamo, da je dolžnost obveščanja kolektivne organizacije o uporabi del predpisana že z ZASP (159. člen).

3. Vsakršne tarife, ne glede na to na kakšen način določajo izračun avtorskega honorarja morajo biti določene po zakonitem postopku. Kateri postopek je zakonit, je potrebno proučiti glede na veljavni ZASP v času dotočitve tarif. Tarifo 98 je v skladu s takrat veljavnim ZASP Združenje SAZAS sprejelo brez neposrednega sodelovanja uporabnikov, urad pa je zanjo izdal soglasje. Po trenutno veljavnem ZASP se tarife praviloma ne morejo določiti enostransko, temveč s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo. Kolektivna organizacije lahko enostransko določi tarifo le izjemoma, in sicer če za neko vrsto uporabe avtorskih de tarifa še ni bila določena. Urad meni, da Tarifa 06 ni bila sprejeta v skladu s takrat veljavnim ZASP. Obveznost plačila avtorskega honorarja za uporabo del po ZASP ni odvisna od npr. plačila vstopnine za prireditev. Z vidika ZASP je pomembno le, ali je bilo delo uporabljeno.

4. V skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP se male pravice izjemoma lahko upravljajo individualno, če je na vseh delih, ki se so bila izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh avtorskih pravic. To pomeni, da se izvajalec lahko svojim avtorskim pravicam odpove oziroma se z organizatorjem sam dogovori za avtorski honorar in v tem primeru Združenje SAZAS ni upravičeno do avtorskega honorarja. Če Združenje SAZAS neutemeljeno izda račun, ga je po mnenju urada uporabnik upravičen zavrniti. Urad je pred kratkim prejel od organizatorjev prireditev prošnji za pojasnilo tega vprašanja in je nanj odgovoril. Poleg tega je pisno opozoril Združenje SAZAS, da mora določbo četrtega odstavke 151. člena ustrezno upoštevati.

Glede zaračunavanja avtorskih honorarjev tudi za dobrodelne prireditve in za "bagatelne" primere javnega nastopanja, je potrebno pojasniti, da je Združenje SAZAS glede na izključno naravo avtorske pravice po ZASP do tega upravičeno. Imetniki pravic oziroma kolektivna organizacija načeloma sama določim, v katerih primerih bo dovolila prosto uporabo avtorskih del, razen če izjemo predpisuje že ZASP. Za zgoraj navedena primera omejitev avtorske pravice v ZASP ni predvidena. V zvezi z zaračunavanjem avtorskih honorarjev za avtorje, ki niso člani Združenja SAZAS, pa poudarjamo, prvice !e-teh Združenje SAZAS upravlja na podlagi ZASP, ki za javno priobčitev določa obvezno kolektivno upravljanje pravic. To pomeni, da avtorji pravice javne priobčitve ne morejo upravljati individualno, temveč le preko kolektivne organizacije.

5. Zakonsko podlago za pridobitev podatkov o prihodkih ali stroških uporabnikov avtorskih del predstavlja 156. člen ZASP. Kot določa njegov drugi odstavek, se tarifa prvenstveno določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem - se pravi z dogovorom, na katerega pristanejo uporabniki sami. V skladu s tretjim odstavkom omenjenega člena, se pri določanju primerne tarife upošteva med drugim zlasti celotni bruto prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, ali, če to ni mogoče, celotni bruto stroški, povezani s to uporabo. V primerih torej, ko tarifa temelji na bruto prihodkih ali stroških uporabnika, :~ uporabniki kolektivni organizaciji tovrstne podatke dolžni sporočati.

6. Po 155. členu ZASP mora kolektivna organizacija vsakomur omogočiti vpogled v repertoar avtorskih del in na zahtevo vsakogar dati podatke, pod kakšnimi pogoji upravlja pravice avtorja na določenih delih.

7. Seznam tujih kolektivnih organizacij, s katerimi ima Združenje SAZAS sklenjeno pogodbo, bi moral biti dostopen pri Združenju SAZAS, z njim pa razpolaga tudi urad. Vsak, ki bi želel seznam, se lahko obrne na Združenje WAS ali v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja na urad.

Ministrstvo za gospodarstvo
dr. Matej Lahovnik,
minister