Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C)

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C) - nujni postopek

Državni svet podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Temeljni cilj predlaganih sprememb zakona je sprejem ukrepov, ki bodo imeli takojšnje in vidne učinke na blažitev posledic gospodarske krize za avtoprevozniško dejavnost (institut 30-dnevnega plačilnega roka in plačila solidarnega dolžnika), izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa, večja povezanost avtobusnega in železniškega prometa in njihova cenovna sprejemljivost (dvig nivoja ponudbe, racionalnejša poraba proračunskih sredstev, združitev funkcij več upravnih organov v okviru Direkcije za javni potniški promet kot upravljavca integriranega javnega potniškega prometa) ter implementiranje več evropskih Uredb. Sprejem zakona ne bo imel finančnih in kadrovskih posledic, saj bo prišlo do prerazporeditve znotraj obstoječih kapacitet.

S 55. členom novele zakona se delno spreminja 102. člena veljavnega zakona, ki določa pogoje za opravljanje prevozov. S predlaganimi spremembami se bistveno ne posega v veljavni sistem potrjevanja dovolilnic, saj praksa kaže, da je uveljavljen sistem dovolilnic dober.  Črta se le obveznost pregledovanja in potrjevanja dovolilnic s strani fizičnih oseb. 

V zvezi z nadzorom dovolilnic Trgovinska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: TZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: GZS) predlagata sprejemljivejšo rešitev, ki se nanaša na izvajanje kontrole izdanih dovolilnic s strani gospodarskih subjektov, in sicer tako s stroškovnega, kadrovskega, predvsem pa tudi z vidika administriranja in vodenja evidenc. Njihov predlog je, da pristojno ministrstvo najkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona vzpostavi javno dostopno informacijsko podporo, ki bo omogočila neposredno preverjanje posamezne dovolilnice (serijske številke) preko spletne povezave na Carinski upravi Republike Slovenije ali na Ministrstvu za promet. Na ta način preverjena dovolilnica se na mestu nakladanja ali razkladanja blaga označi kot uporabljena na način, da se navede datum, uro, podpis ter da se jo žigosa in izroči prevozniku. S tem bodo gospodarski subjekti razbremenjeni dodatnega administriranja in odgovornosti za pravilnosti dovolilnic. Njihov predlog podpira tudi Interesna skupina delodajalcev.

Čeprav predlagatelj podpira predlog GZS in TZS za uvedbo informacijske podpore, pa v tej finančni krizi Ministrstvo za promet za izvedbo predloga nima zagotovljenih finančnih sredstev. Zaradi tega Ministrstvo za promet podpira poenostavitev postopkov nadzora v zvezi z dovolilnicami in pripombo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije k 55. členu novele zakona (predlagano spremembo enajstega in trinajstega odstavka 102. člena veljavnega zakona), medtem ko je njihov dolgoročnejši cilj uresničitev predloga GZS in TZS. Državni svet je bil seznanjen, da je bilo Ministrstvo za promet kot pripravljavec zakona zavezano k pripravi zakona, ki ne bo prinesel dodatnih finančnih obremenitev državnega proračuna.

Državni svet pozitivno ocenjuje predlog za uvedbo informacijske podpore in s tem učinkovitejšo kontrolo nad dovolilnicami, vendar meni, da potrebujemo predhodno oceno potrebnih finančnih sredstev za njeno uvedbo. Zato Državni svet podpira pripombo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije k 55. členu novele zakona kot začasno rešitev, hkrati pa poziva Vlado in Ministrstvo za promet, da čim prej pristopita k pripravi sistema informacijske podpore za učinkovitejši nadzor nad dovolilnicami in preprečevanje zlorab.

Z 59. členom novele zakona, s katerim se dodaja novi 110. a člen, se predlaga institut solidarne odgovornosti dolžnika in institut plačila voznine v roku 30 dni od izdaje računa oziroma največ 60 po opravljeni storitvi, s čimer se želi zajeziti daljše plačilne roke. S tem predlogom je Vlada prisluhnila zahtevam slovenskih obrtnikov - prevoznikov, ki so še posebej v času velike plačilne nediscipline najšibkejši člen. Kljub pred kratkim sprejetim Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), ki ureja ukrepe zaradi odprave plačne nediscipline (plačilne roke in posledice zaradi zamud) ter velja tudi za dejavnost prevoza blaga in potnikov, je po mnenju Vlade dodatna zaščita prevoznikov potrebna, saj navedeni zakon daje minimalne standarde, medtem ko se s predlaganim krajšim plačilnim rokom za voznine v noveli zakona dajejo dodatne možnosti "za normalno preživetje" prevozniške dejavnosti. Vsebino 59. člena novele zakona podpirata Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in GZS - Združenje za promet.  

TZS in GZS ne podpirata predlaganega krajšega plačilnega roka za voznine ter instituta solidarne odgovornosti. Sprejetje predlagane vsebine novega 110. a člena novele zakona bi pomenila podvajanje zakonodaje pri določanju plačilnih rokov med gospodarskimi subjekti na ozemlju Republike Slovenije, hkrati pa bi vodila v izkrivljanje konkurence na enotnem trgu EU, saj bi za gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji veljala bistveno drugačna pravila kot za konkurenčne gospodarske subjekte, ki delujejo na enotnem trgu EU. Absolutna določitev maksimalnega plačilnega roka predstavlja neupravičen poseg v svobodno gospodarsko pobudo in s tem kršitev 74. člena Ustave. Zato bi morali poenotiti dejavnosti celotnega slovenskega gospodarstva in da za vse dejavnosti in gospodarske subjekte velja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih.  Obe zbornici predlagani določbi solidarne odgovornosti za plačilo voznine s strani subjektov, ki niso pogodbena stranka prevozne pogodbe ali niso niti seznanjeni z vsebino prevozne pogodbe in njenimi pogodbenimi strankami, v celoti nasprotujeta, saj ne zagotavlja pravne varnosti gospodarskih subjektov ter ni v skladu s splošnimi pogoji obligacijskega prava. Solidarni plačniki namreč nimajo podatkov o tem, kdo je naročnik prevoza, kakšni so elementi sklenjene prevozne pogodbe, kdo so sploh pogodbene stranke prevozne pogodbe, prav tako pa nimajo vpliva na pogodbene pogoje ali na izbiro prevoznika niti nadzora nad njimi ter njihovim poslovanjem. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje pravne negotovosti poslovnih subjektov v primeru več solidarnih plačnikov v verigi, kako bi se zakon izvajal v primeru več zbirnih prevozov, obveščanje prevoznika ostalih solidarnih plačnikov v primeru prejetega plačila s strani enega od solidarnih zavezancev in regresnih zahtevkov med njimi, nevarnosti dvakratnega plačila prevoza, itd. Rešitev, ki se nanaša na solidarno odgovornost pri opravljanju prevozov blaga, je  v primerni obliki podana že v veljavnem zakonu o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 126/03, 102/07), ki velja od leta 2007 dalje, in jo subjekti nemoteno uporabljajo pri svojem poslovanju. Interesna skupina delodajalcev podpira predlog amandmaja k 59. členu novele zakona, ki sta ga predlagali TZS in GZS. 

Državni svet ugotavlja, da je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora v zvezi s predlaganim 30-dnevnim plačilnim rokom za plačilo voznine opozorila na vprašanje odnosa med takšnim urejanjem in določbami Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je uredil ukrepe zaradi odprave plačilne nediscipline, vključno s plačilnimi roki in posledicami zamude. Po njihovem mnenju predlagatelj zakona stvarnih in utemeljenih razlogov za sprejem dodatnih ukrepov zgolj za reševanje plačilne nediscipline v dejavnosti avtoprevozništva ni utemeljil in bi bilo treba dodatno pretehtati z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom. Prav tako je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora v zvezi s predlagano vsebino petega odstavka novega 110. a člena novele zakona opozorila na širitev kroga zavezancev izven kroga udeležencev konkretnega pogodbenega razmerja, kar v nasprotju s siceršnjo avtonomijo pogodbenih strank (35. in 74. člen Ustave), pravili  obligacijskega prava, hkrati pa je sporna tudi z vidika nujnosti in sorazmernosti posega glede na namen, ki naj bi ga rešitev zagotovila.  

Državni svet v zvezi z vsebino 59. člena novele zakona in predlogi GZS in TZS opozarja, da je treba poiskati take rešitve, ki bodo v skladu z Ustavo, hkrati pa opozarja ne problem nesorazmerne odgovornosti avtoprevoznikov, ki so v pogodbenih razmerjih neenakopravna stranka.  

Državni svet podpira pripombe Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki se nanašajo na javni potniški promet in katere podpira tudi predlagatelj novele zakona.  Državni svet predlagatelju novele zakona in matičnemu delovnemu telesa Državnega zbora predlaga, da se pri pripravi Dopolnjenega predloga zakona upoštevajo naslednji predlogi amandmajev: 

K 2. členu

V prvem odstavku 3. členu se doda nova točka, ki se glasi:

- "Stalni izvenlinijski prevoz – Shuttle prevozi" je prevoz potnikov med nastanitvenimi objekti ter letališči, pristanišči, železniškimi ali avtobusnimi postajami. Prevozi se lahko izvajajo z osebnimi vozili na podlagi dovoljenja lokalne skupnosti in pogojev, ki jih določijo lokalne skupnosti. Vozila morajo imeti na vidnem mestu oznako vrste prevoza, relacije in oznako izdajatelja dovoljenja. Prevoz se opravlja kot komercialni prevoz;"

- 6. točka 3. člena se črta.

- 12. točka se spremeni tako, da se glasi:
"12. "hitri linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na avtobusnih postajah in na avtobusnih postajališčih;"

- 22. točka se spremeni tako, da se glasi:
"22. "linija" je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena;"

- 23. točka se spremeni tako, da se glasi:
"23. "medkrajevni linijski prevoz" je javni prevoz potnikov med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški ali hitri linijski prevoz potnikov;"

- 25. točka se spremeni tako, da se glasi:
"25. "mednarodni linijski prevoz" je javni prevoz potnikov med Republiko Slovenijo in drugimi državami, kjer lahko avtobusi ustavljajo na območju Republike Slovenije na avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih;"

Obrazložitev:
Zakon uvaja novo vrsto prevoza in uvaja izraz, ki mu je potrebno določiti pomen. Ostale spremembe so povezane s spremembo določb glede avtobusnih postaj oziroma avtobusnih postajališč.

K 3. členu:

V petem odstavku spremenjenega 4. člena se doda nova alinea, ki se glasi:
" - izdajanje oznake za avtotaksi prevoze s podatki o prevozniku in številko licence na podlagi tega zakona"

Obrazložitev:
V spremembi zakona je izdajanje oznake v 22. členu črtano, ni pa uvrščeno med naloge izdajatelja licenc.

K 12. členu:
Besedilo "Črta se četrti odstavek" se nadomesti z naslednjim besedilom:
Besedilo četrtega odstavka 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
» (4) Osebe, ki so pridobile licenco iz druge in tretje alineje 2. odstavka tega člena lahko opravljajo prevoze tudi v mednarodnem cestnem prometu, če je to v skladu s predpisi tujih držav ali s sporazumom med Republiko Slovenijo in drugo državo.«

Obrazložitev:
Rešiti je treba vprašanje prevozov potnikov med Slovenijo in drugimi državami, če se prevoz opravlja z osebnimi vozili (npr. 8+1), ki po Uredbi EU nimajo predpisanega obrazca izvoda licence (ki je samo za avtobuse), pa s strani drugih držav ni nobene omejitve za tovrstne prevoze (nimajo licenc za takšne prevoze kot mi). Prav tako se razreši vprašanje prevoza potnikov s taksi vozili, ki na osnovi bilateralnih dogovorov lahko opravljajo mednarodne prevoze potnikov (med letališči sosednjih držav).

K 22. členu:

V prvem odstavku 33. člena se doda nova alineja, ki se glasi:
" - pri opravljanju stalnih izvenlinijskih prevozov – shuttle prevozi, dovoljenje lokalne skupnosti, cenik, potrjen s strani lokalne skupnosti in druge dokumente, če so za ta prevoz zahtevane."

Namesto predlaganega spremenjenega drugega odstavka se v drugem odstavku 33. člena za besedo »prevoznika« doda novo besedilo, ki se glasi :
"in voznik stalnih izvenlinijskih prevozov – shuttle prevoznika".

Obrazložitev:
Zaradi uvedbe nove vrste prevoza je potrebno urediti tudi dokumentacijo, ki mora biti v vozilu oziroma jo mora imeti voznik

K 26. členu:

V 44. členu se za besedilom »avtotaksi prevoz« doda vejica in besedilo »stalni izvenlinijski prevoz - shuttle prevozi.«.

Obrazložitev:
Zaradi uvedbe nove vrste prevoza je to potrebno uvrstiti med vrste prevozov potnikov v notranjem prometu, vendar za vse javne prevoze glede na značaj komercialnega prevoza.

K 29. členu:

1. Prvi odstavek  se črta.
Obrazložitev:
S predlagano spremembo prvega odstavka bi dosegali nasprotni učinek cilja te spremembe zakona – šlo bi za zmanjšanje nivoja ponudbe prevoznih storitev in za manj racionalno porabo proračunskih sredstev. Poleg tega predlagana sprememba ne sledi namenu projekta integracije javnega potniškega prometa.

2. V dosedanjem drugem odstavku 50. člena, ki postane tretji odstavek,  se besedna zveza »koncesijska območja« nadomestita z besedno zvezo »koncesijske linije«

Obrazložitev:
Če v praksi želimo omogočiti doseganje zastavljenega cilja spremembe tega zakona, da se »v javnem potniškem prometu dvigne nivo ponudbe prevoznih storitev in zagotovi racionalna poraba proračunskih sredstev«, je potrebno zagotavljati dostop do izvajanja javnega linijskega potniškega prometa tudi malim, bolj prilagodljivim in cenejšim prevoznikom, ki ne razpolagajo s takim številom vozil, da bi lahko opravljali prevoze na celotnem območju.

K 31. členu:

Člen se črta.

Obrazložitev:
Konkretni primeri članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije kažejo, da se opravljajo tudi posebni linijski prevozi (prevoz šoloobveznih otrok) med domom in izobraževalno ustanovo, ki so sklenjeni z dvema ali več različnimi naročniki. Čeprav sta začetna in končna postaja na isti lokaciji, gre za dva različna naročnika prevoza (npr. del otrok v avtobusu obiskuje osnovno šolo, drugi del pa izobraževalno ustanovo za otroke s posebnimi potrebami). Zato v takšnih in podobnih primerih ne moremo omejevati prevoznika s številom sklenjenih pogodb oziroma mora zakonodajalec v predpisih predvideti tudi takšne življenjske situacije. Ta možnost prevoza tudi omogoča večjo zasedenost avtobusov ter optimalizacijo prevozov kar posredno vpliva na ekologijo in varnost cestnega prometa.  Predlagana sprememba ne zagotavlja zmanjšanja kršitev – za ustrezno rešitev je potreben boljši nadzor nad izvajanjem in bolj usklajeno delovanje različnih inšpekcijskih služb.

K 34. členu:

Novi 57.a člen se spremeni tako, da se glasi:

57. a člen
(Stalni izvenlinijski prevoz - Shuttle prevozi)

"Prevoze potnikov med nastanitvenimi objekti ter letališči, pristanišči, železniškimi ali avtobusnimi postajami lahko izvaja prevoznik, ki ima licenco ali licenco Skupnosti za prevoz oseb. Prevozi se lahko izvajajo le z osebnimi vozili.

Prevoze iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja samo z dovoljenjem občine in po pogojih, ki jih določi občina, na katere območju so nastanitveni objekti.

Občine lahko predpišejo tudi ceno teh prevozov na določeni relaciji. Izvajalec teh prevozov mora na vidnem mestu v vozilu imeti cenik, ki ga potrdi lokalna skupnost.

Vozila morajo imeti na vidnem mestu oznako vrste prevoza, relacije, oznako izdajatelja dovoljenja in druge naprave in opremo, ki jo minister opredeli v pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu.

Prevoz se opravlja kot komercialni prevoz. "

Obrazložitev:
Gre za podrobnejšo opredelitev nove vrste prevozov (oznak, naprav, dovoljenj in pristojnosti).

K 65. členu:

V 117. členu se v novi peti alineji črta besedilo:
"razen kontrole licenc ter oznak na vozilih, ki spada v pristojnost prometnega inšpektorata.".

Obrazložitev:
Smiselno je , da tudi občinski redarji nadzirajo oznake in licence pri taksi prevozih.

K 72. členu:

V prvem odstavku 127. člena se za novo 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:

"7. Med opravljanjem stalnih izvenlinijskih prevozov - shuttle prevozi – nima v vozilu dovoljenja lokalne skupnosti, potrjenega cenika s strani lokalne skupnosti, ki je pritrjen tako, da je viden uporabnikom ali drugih potrebnih dokumentov, oznak in opreme.".

V četrtem odstavku 127. člena se doda besedilo „in 7. točke”

Obrazložitev:
Gre za uvrstitev nove vrste prevozov v kazenske sankcije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.