Odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje mag. Adolfa Zupana glede čakalne dobe za oploditev z biomedicinsko pomočjo

Spoštovani.

Kot odgovor na vaš dopis št. 542-10/99-2/9 z dne 25. 04. 2007, vam posredujemo naslednje pojasnilo:

Možnost uporabe najsodobnejših postopkov diagnosticiranja in zdravljenja neplodnosti so slovenske državljanke dobile že z zakonom iz leta 1977. Od takrat dalje beležimo hiter razvoj  minimalno invazivnih endoskopskih posegov, na drugi strani pa tudi različnih postopkov OBMP v Sloveniji. Novi zakon iz 2000 je še dodatno natančno opredelil zdravljenje neplodnosti in že v naslovu govori o tem in tako pravilno umešča postopke OBMP kot nadaljevalno in komplementarno zdravljenje. Torej zdravljenje s postopki OBMP nikakor ne predstavlja konkurenčnega zdravljenja vzročnemu zdravljenju. Minimalno invazivno kirurško zdravljenje in postopki OBMP se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Pri izbiri postopkov zdravljenja zato nikakor ne bi smeli, poleg strokovnih, dopustiti prevlade ekonomskih razlogov ter dopustiti prevlade potrošniške miselnosti nad medicinsko logiko vzročnega zdravljenja.

OBMP postopke lahko uporabimo praktično pri vseh oblikah neplodnosti, vendar ne gre pozabiti, da smo v času hitrega razvoja medicine razvili tudi postopke malo invazivnega kirurškega zdravljenja, ki zahtevajo najkrajšo hospitalizacijo. Metode OBMP so in morajo ostati le dopolnilne metode minimalnim kirurškim posegom in ostalim oblikam zdravljenja neplodnosti, torej predstavljajo skrajno in zadnja obliko zdravljenja neplodnosti. S kakovostnim kirurškim zdravljenjem mnogim ženskam omogočimo naravno zanositev, hkrati pa odstranimo bolezenske spremembe, ki negativno vplivajo na zdravje in počutje žene. Državi s tem prihranimo nepotrebno velike stroške za  OBMP postopke. Podobno bi bilo pri zdravljenju blage moške neplodnosti nespametno opustiti postopke vse bolj uspešne intrauterine osemenitve, katere prednost je nizka cena, hkrati pa tudi neinvazivnost postopka.
Podatke o delu slovenskih centrov za OBMP redno zbiramo od leta 1983 dalje. Od leta 1999 pa podatke posredujemo tudi v evropski register za IVF. Na osnovi teh poročil lahko  rečemo, da so rezultati naših treh centrov primerljivi z rezultati razvitih EU držav, na kar smo ponosni.

Zavedamo se, da kontrola poročanja na področju OBMP kljub navedenemu še ni v celoti zadovoljiva. Predvsem je težko pripraviti vprašalnik, ki bi vključeval uspešnost tako kirurškega zdravljenja kot zdravljenja z OBMP postopki. Pretirana usmerjenost samo v doseganje čim višje stopnje nosečnosti bi lahko povzročila tudi nekritično tekmovalnost med centri, ki opravljajo OBMP. Začeli bi se namreč izogibati bolnicam z slabšimi možnostmi zanositve. To so pacientke, ki potrebujejo običajno visoke odmerke hormonov (torej za center pomenijo finančno obremenitev), hkrati pa mu znižujejo stopnjo nosečnosti.

Kljub navedenemu smo na Ministrstvu za zdravje predlagali, da se vprašalnik izpopolni in priredi v obliko obrazca, s katerim poročamo v EU register. Predlagali smo tudi sprotno vključevanje in spremljanje OBMP postopkov. Želimo, da bi bili rezultati dela med posameznimi centri primerljivi tudi po indikacijah, po katerih centri vključujejo bolnice v OBMP postopke.

Na osnovi zadnjih evropskih poročil lahko ocenimo, da vsi trije slovenski centri za OBMP delujejo uspešno, kljub temu pa velja poudariti, da se morajo v prihodnosti vsi centri prizadevati za zmanjšanje dvoplodne nosečnosti, ki je večkrat povezana z komplikacijami tako pri materi kot otroku in s tem neprimerljivimi stroški.  Po oceni stroke na Nizozemskem predstavlja prav zaradi navedenega porod dvojčkov iz OBMP zaradi nedonošenosti in stroškov intenzivne terapije za državo za 10.000 EUR višji strošek. V obravnavi je že predlog za 6 ciklusov pri mlajših ženskah, ki bi se prostovoljno odločile za prenos enega zarodka. S programom elektivnega prenosa enega zarodka v postopku OBMP, podprtim z uspešnim zamrzovanjem zarodkov, bi lahko zmanjšali iatrogene dvoplodne nosečnosti in s tem tudi stroške.
V zvezi s pripombami oziroma očitki bi rad poudaril  opazen napredek v sodelovanju MZ z posameznimi centri. V Ljubljani začno z UZ pregledi in odvzemi krvi pred pričetkom delovnega časa, tako da omogočijo pacientkam reden prihod na delo. Drugi izpostavljeni očitek v Ljubljani glede neprimernega naročanja, so v letu 2006 odpravili. Trenutno glede naročanja ni pritožb. Priznajo pa , da so pogoji tako za pacientke kot za zaposlene še vedno slabi, vendar je potrebno povedati, da je že narejen projekt za obnovo laboratorija za OBMP. V letu 2007 bo narejen tudi projekt za klinični del, izvedbena dela pa se bodo pričela v letu 2008, kar je potrjeno v investicijskem načrtu oz. planu KC za leto 2008.

Poleg navedenega smo v letu 2006 uredili tudi financiranje stimuliranih ciklusov, kar je bil pred tem pereč problem (vključena so dodatna finančna sredstva), saj v ceno niso bili vključeni stroški zdravil, ki predstavljajo več kot polovico OBMP postopka.

Ob tem je bilo Mariboru dodeljenih v letu 2005 dodatnih 50 primerov OBMP v višini 25,3 milijona SIT, v letu 2006 pa je mariborska bolnišnica pridobila še dodatnih 43 postopkov, ki pa iz nam neznanih razlogov niso bili opravljeni. Tudi KC - ju smo namenili dodatna sredstva in sicer za razvoj donorskega programa in PGD (predimplantacijska genetska diagnostika). V primeru Maribora gre za rutinske postopke, v primeru Ljubljane pa za uvajanje novih metod zdravljenja.

Kar se tiče donorskih programov naj poudarim, da gre za altruistični program. Imamo 115 darovalcev semena, kar kaže na veliko pripravljenost naših državljanov pri reševanju te problematike (tako je čakanje prejemnic približno 1 leto), za jajčno celico pa je čakanje daljše v povprečju 1,5 do 2 leti. Tu je potrebno še posebej poudariti, da imajo pari  možnost odhoda v Prago z refundacijo sredstev ZZZS v višini vrednosti OBMP postopka v Sloveniji.
Podatkov zakaj je v Mariboru dolga čakalna doba nimamo. MZ si bo prizadevalo in zahtevalo uvedbo enotne nacionalne čakalne liste, ki bi razrešila marsikateri problem tudi istočasnega vpisovanja enega para na čakalne liste vseh centrov. Samo tako bi dobili natančno število čakajočih parov. Razporeditev postopkov OBMP med centri bo na osnovi podatkov nato opravila stroka in sicer na osnovi strokovnih in kadrovskih pogojev.

Čakalna doba v Ljubljani je za prvi poseg tri mesece za naslednji pa šest mesecev.

Za zaključek bi rad opozoril ne dejstvo, da naša država iz OZZZ namenja za OBMP veliko sredstev (4. postopke OBMP za vsako rojstvo). V lanskem letu skupno 847 milijonov SIT. Poudarim naj, da samo na Finskem in Danskem namenjajo za te namene enako število postopkov. Hkrati bi želel poudariti, da se rodi 3,6% otrok po postopkih OBMP, kar nas uvršča na drugo mesto v EU, takoj za Dansko.

Glede na sklep Odbora za zdravstvo, ki je obravnaval to problematiko, naj vas obvestim, da smo že pridobili ustrezne podatke iz vseh treh centrov, na osnovi katerih bomo oblikovali enotno čakalno listo. Poleg tega v Splošnem dogovoru namenjamo dodatnih 350 postopkov OBMP.

S spoštovanjem.

                                                                                                          
Pripravil:                                                                                           Andrej Bručan          
prim. Janez Remškar, dr. med.                                                    M I N I S T E R        
generalni direktor
Direktorata za zdravstveno varstvo