|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 34. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||||||||
|
Seja je bila v petek 17.6.2005 ob 12.00 uri. Seja se je pričela ob 12.15 in se zaključila ob 15.10 uri. Predsednik je pričel 34. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo predsednik sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se: * * * Na sejo so bili vabljeni: - - - Od vabljenih sta se seje udeležila: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade. - - - Kot predstavnika vlade sta se opravičila: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med.. * * * S sklicem dne 2.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
UMIK Predsednik je zaradi poteka postopka v državnem zboru predlagal, da se točka:
umakne z dnevnega reda današnje seje. Predlog za umik je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Na klop so prejeli prečiščen dnevni red.
Predlagan dnevni red je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zapisnik 33. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 25.5.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 33. seje glasujejo. Zapisnik 33. seje Državnega sveta je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se ni glasovanja vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda: S pošiljko dne 13.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Bahuna Ministrstvu za finance glede prejemkov bivših funkcionarjev. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Drago Bahun. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Bahuna glede prejemkov bivših funkcionarjev in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Draga Bahuna in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Draga Bahuna se glasijo:
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 13.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Bahuna Ministrstvu za finance glede mesečnih prejemkov državnih funkcionarjev. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Drago Bahun. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna glede mesečnih prejemkov državnih funkcionarjev in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna se glasi: Kolikšni so dejanski mesečni prejemki (plača, pogodbeni zneski, avtorski honorarji itd.) posameznih visokih državnih funkcionarjev, in sicer poslancev, ministrov in državnih sekretarjev? Obrazložitev: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja. Pri dosedanjih objavah podatkov pa prihaja do neobjektivnosti, saj niso objavljeni celotni prejemki posameznih funkcionarjev. Znano je namreč, da mnogi funkcionarji poleg osnovnega dela opravljajo še druge dejavnosti (župani, podžupani, predavatelji, predsedniki raznih organizacij in društev itd.). Zato predlagam, da se posredujejo podatki o vseh mesečnih prejemkih posameznih poslancev, ministrov in državnih sekretarjev. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za finance in Davčni upravi RS glede neporavnanih obveznosti prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede neporavnanih obveznosti prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za finance in Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in nanje odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: Plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezujejo delodajalce. Obveznosti se morajo izpolnjevati mesečno, neplačevanje predstavlja primanjkljaj v ustreznih zdravstvenih in pokojninskih blagajnah. Plačani prispevki pa so osnova za uveljavljanje ustreznih pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. V kolikor prispevki niso plačani, so najbolj prizadeti zaposleni. To je nedopustno, saj posledice nosi tisti, ki ni zakrivil nastale situacije. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance in Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede finančnih spodbud za odpiranje novih delovnih mest. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede finančnih spodbud za odpiranje novih delovnih mest in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: Država namenja finančno pomoč pri zaposlovanju konkretnim podjetjem. Kandidati morajo izpolnjevati ustrezne pogoje in se od njih pričakuje, da bodo zaposlovali delavce. Sredstva morajo biti trošena namensko. Vedno pa se ponavljajo novice, da je podjetnik dobil znatno finančno spodbudo, obljubljal zaposlitve, potem pa so v kratkem času delavci ostali brez zaposlitve in brez prejemkov in plačanih prispevkov za socialno varnost. To je nedopustna praksa, katero bi državni organi morali preprečiti. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za gospodarstvo glede koncesije za izgradnjo hidroelektrarne na spodnjem toku reke Save. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede izgradnje hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - S pošiljko dne 26.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na vprašanje državnega svetnika Borisa Janeza Breganta v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem občanov. - - - S pošiljko dne 2.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvit Goloba glede odprtja objektov v Gotenici za javnost. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z boleznijo "praskavec". - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca, ki se nanašajo na odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Proceduralno pripombo je podal državni svetnik Jože Ilc in zahteval dopolnitev odgovora od Ministrstva za zunanje zadeve.
K 3. točki dnevnega reda : Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 32/05. Predlog zakona je obravnavala Komisija DS za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 13.6.2005. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Poročilo Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Predlog zakona je ponovno obravnavala Komisija za politični sistem, 17.6.2005. Poročilo komisije so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev, je kot predlagatelj predloga zakona, podal Minister za javno upravo, dr. Gregor Virant. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, dr. Zoltan Jan. Razpravljali so Doro Hvalica, Drago Bahun, mag. Zlatko Jenko, prof. dr. Alojz Križman, Jože Stanič, Jože Ilc. Repliko so podali Doro Hvalica, Marjan Maučec, Darko Fras. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A) - skrajšani postopek
Državni svet opozarja, da bo z ukinitvijo profesionalne funkcije predsednika državnega sveta trpela kakovost dela državnega sveta in njegove ustavno določene pristojnosti. O b r a z l o ž i t e v Državni svet Republike Slovenije se ne strinja z vsebino predloga zakona o dopolnitvi zakona o državnem svetu (EPA 251-IV), ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog dopolnitve zakona namreč s svojo predlagano vsebino bistveno posega v nemoteno opravljanje dela državnega sveta in ne ponudi pravih pravnih argumentov za dopolnitev zakona. Ustava ureja državni svet v členih od 96. do 101. člena in v drugem odstavku 96. člena določa, da organizacijo državnega sveta ureja zakon. Pregled določb ustave, ki se nanašajo na državni svet in predvsem določb ZDSve pokaže, da imajo vsi člani državnega sveta enake pravice in dolžnosti razen predsednika državnega sveta, ki ima poleg pravic in obveznosti članov državnega sveta še dodatne naloge, ki so povezane z delom in vodenjem državnega sveta ter s sodelovanjem s predsednikom državnega zbora in drugimi državnimi organi (44., 53. do 56. člen ZDSve). Načina plačila za opravljanje teh nalog predsednika ZDSve ne ureja (to je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS v svojem sklepu št. U-I-428/02-7 z dne 18.11.2004). V konkretnih razmerah dela si je težko predstavljati, da bi predsednik državnega sveta funkcijo opravljal nepoklicno, saj ne bi mogel opraviti vseh obveznosti. Zaradi navedenega za opravljanje funkcije predsednika ni možno predvideti zgolj ustrezno večje nadomestilo oziroma povračilo, v sorazmerju z izgubljenim zaslužkom zaradi opravljanja funkcije ter ustrezno večjimi stroški, ki so povezani s funkcijo. Ustrezno večje nadomestilo ni smiselno za predsednika, ki večino delovnega časa porabi za državni svet, poleg tega pa uporaba nadomestila za izgubljeni zaslužek ni možna, če bi bil predsednik upokojen (če bi bil upokojen, bi prejemal pokojnino in njegovo opravljanje nepoklicne funkcije bi bilo popolnoma humanitarne oziroma karitativne narave) ali nezaposlen. Največkrat je zaslediti, da se čast povezuje s popolno brezplačnostjo (kar ne drži že po sedaj veljavnem ZDSve). Nasprotje od častnega dela je nečastno, ne pa brezplačno. Čast in brezplačnost sta bila povezana samo v rimskem Senatu in delno v angleškem Domu Lordov (tudi za slovenske javne uslužbence, ki jih je prek 34.000 velja po Zakonu o javnih uslužbencih načelo častnega ravnanja, pa kljub temu prejemajo plačo). Oba sta zastopala predvsem aristokracijo z velikimi posestvi in drugim bogastvom, kar je tudi razlog, da plačila niso potrebovali, hkrati pa so svoje premoženje preko svojega dela v teh organih varovali in celo povečevali. Največkrat se angleški Dom Lordov prikazuje kot najbolj tradicionalen model dvodomnosti, v katerem opravljajo Lordi svoje delo popolnoma brezplačno, kar ne drži. Dvanajst funkcij v tem organu prejema plačo (ker je Lordov na enakih funkcijah več, je dejanskih plač več) . Tudi izmed 240 delegatov, ki so v skupščini SRS opravljali "častno družbeno funkcijo" jih je 70 opravljalo funkcijo poklicno. Dodatne naloge predsednika so bile vnesene v ZDSve predvsem zaradi nemotenega delovanja državnega sveta; nemoteno delo DS pa je vsekakor tudi v javnem interesu. Zgodovinske ugotovitve in zakonodaja iz drugih področij kaže, da pomeni čast predvsem ugled, spoštovanje, občutek velike moralne vrednosti. Določbe 62. člena ni možno nedvoumno za vse ugotoviti niti s pomočjo metod razlage niti s stališča predvidljivosti na položaj sedanjih in bodočih državnih svetnikov. Določbe drugih predpisov (npr. Zakon o lokalni samoupravi) kažejo, da čast ni dejavnik, ki bi šele omogočal delo (občinskih svetnikov) na tem področju, pač pa pride v poštev šele pri presoji posameznih dejanj posameznikov, kjer se lahko uporabi kot merilo presoje kvalitete opravljenega dela (npr. Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sodiščih). Ob zgodovinskem dejstvu, da je bil ZDSve napisan v hudi časovni stiski, ki je v določenih delih zaradi tega pomanjkljiv in nedorečen , da pa je državni svet ustavni organ, v katerem ima predsednik državnega sveta že po sedaj veljavnem ZDSve dodatne naloge in obveznosti, ki so celo urejene v ločenih poglavjih (II. in III. drugega dela zakona- splošne določbe in delo državnega sveta) od ostalih svetnikov (IV. poglavje - pravice in dolžnosti članov državnega Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Zakon o dohodnini je objavljen v Uradnem listu št. 54/2004. Pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca, za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 133. čelna Zakona o dohodnini, so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.6.2005. Pobudo je obravnavala Komisija DS za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 13.6.2005. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj pobude, Jože Ilc. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94) sprejel Z A H T E V O za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 133. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju - ZDoh-1) (Ur. l. RS, št. 54/04 in 139/04) in P R E D L A G A , da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je 133. člen zakona o dohodnini v neskladju z ustavo. Obrazložitev: Zakon o dohodnini v 133. členu (v nadaljevanju Zdoh) določa: "Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister pristojen za finance." 133. člen Zdoh predvideva izdajo podzakonskih predpisov. Pri tem ne določi, kateri podzakonski predpisi so potrebni za izvajanje posameznih členov Zdoh. Člen 152 Zdoh urejuje prenehanje in uporabo podzakonskih aktov. V prvem odstavku točke 1., 2. in 3. omenja uredbe. Uredbe izdaja vlada. Nadalje 152. člen Zdoh navaja konkretne podzakonske akte, količnik, pravilnik in odredbe. Zakon o državni upravi (Ur. l. RS, št. 52/02 s spremembami in dopolnitvami) urejuje v 74. členu predpise uprave. Po prvem odstavku tega člena ministri izdajo pravilnike za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in aktov državnega zbora, predpisov in aktov vlade in predpisov evropske unije, če tako določa zakon pa tudi druge predpise. Po drugem odstavku istega člena se pravilnik izda, če tako določa zakon ali uredba ali če minister oceni da je izdaja pravilnika potrebna za namen iz prvega odstavka tega člena. Zakon o upravi resnično pooblašča ministra, da lahko izda pravilnik po svoji presoji. V konkretnem primeru pa obravnavamo zakon o dohodnini. Davki so vrsta javnih dajatev, ki so ena od tipičnih značilnosti državne ureditve. Plačilo davkov je tako dolžnost državljanov kot davkoplačevalcev. Davki pa nikakor ne morejo biti predpisani poljubno. Davki posegajo v premoženje državljanov, to je v njihovo lastninsko pravico kot ustavno pravico. Sam sistem plačevanja davkov, višine davčnih stopenj, krog davčnih zavezancev, davčne olajšave pa zadevajo še druge človeške pravice kot pravico do izobraževanja, kulturno ustvarjanje, socialno varnost in gospodarsko iniciativo. Zato nikakor ni dopustno, da se izvajanje zakona prepusti pristojnemu ministru, da bo izdajal podzakonske predpise po svoji presoji. Zakon sprejme državni zbor. Zakon se mora uporabljati tako, kakršna je zakonodajalčeva volja. Kadar je potrebno da bo zakon še bolj dorečen zakonodajalec predpiše, da se izda konkreten podzakonski akt. Podzakonski akt pa mora biti točno predpisan za izvajanje katerega člena zakonskega besedila se bo izdal, kateri upravni organ ga bo izdal in kakšne vrste podzakonski akt bo izdan. Upravni organ lahko samo dopolni voljo zakonodajalca v skladu s sprejetim navodilom le tega. Nikakor pa ne more upravni organ sam ocenjevati katere podzakonske akte bo sprejel. Na ta način upravni organ ne bo več upravni organ, ki izvršuje predpise ampak bo že dobil vlogo samega zakonodajalca, ki razlaga vsebino zakona. To pa je nedopustno, da bi upravni organ prevzel zakonodajalčevo pristojnost. Osnovno pravilo usklajenosti upravnih aktov je določeno v prvem odstavku 153. člena Ustave RS, po katerem morajo zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti biti v skladu z ustavo. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. Podzakonski akti pa nikakor ne morejo in ne smejo posegati v človeške pravice. Uresničevanje človeških pravic temelji neposredno na ustavi, kar poudarja člen 15 Ustave RS. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človeških pravic in temeljnih svoboščin, če tako določa ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice so lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Člen 133 zakona o dohodnini podaja osnovo za poseganje v človeške pravice, za kar ni nobene podlage. Podzakonski akti, ki se izdajo po svobodnem prepričanju predstavljajo arbitrarno delovanje državnega organa in ne zakonito delovanje kot temeljno pravilo urejenega pravnega reda. Podzakonski akti izdani po svojem prepričanju omogočajo svojevoljno upravno razlago zakona in poseganje v človeške pravice tako na področju lastnine, podjetniškega delovanja, kulture, izobraževanja in socialne varnosti. Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče to zahtevo obravnava kot prednostno. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda: Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 33/05. Po elektronski pošti 14.6.2005 so prejeli pripombe Skupnosti občin Slovenije na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je podal Franci Rokavec, državni sekretar v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik, Darko Fras. Razpravljala sta Ivan Bukovec in Boris Janez Bregant. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje M N E N J E Državni svet podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. V zvezi s predlaganimi spremembami glede pogojev za ustanavljanje občin državni svet ugotavlja, da število prebivalcev ni edino merilo za ugotavljanje sposobnosti občine za kvalitetno in racionalno opravljanje ustavnih in zakonskih nalog, ampak so pomembni tudi vsebinski pogoji (npr. ekonomska moč). Po njegovem mnenju je velik interes za ustanavljanje novih občin tudi posledica nizke stopnje participacije občanov pri soodločanju o investicijah v lokalno infrastrukturo, ki so zlasti v razvojno bolj ogroženih območjih za občane življenjskega pomena (npr. cestna, komunalna infrastruktura), in neustreznega sistema financiranja občin. Državni svet opozarja na drugo alineo drugega odstavka novega 90. b člena (13. člen), saj ne podpira predlaganega razloga za predčasno razrešitev župana. Predlagana rešitev, da se župana lahko predčasno razreši, če je pristojni organ s pravnomočno odločbo ugotovil, da nezakonito razpolaga s premoženjem, je preveč posplošena in nejasna ter ne omogoča ugotavljanja teže kršitve v povezavi z javnim interesom. Poleg tega državni svet ugotavlja, da predlagana vsebina te alinee ne zajema primera, ko župan nenamensko porablja proračunska sredstva, s čimer je povezana pravilnost in smotrnost poslovanja, kar pa je v pristojnosti računskega sodišča, ki pa ne izdaja odločb. Zato je treba opredeliti razlog za razrešitev župana tako, da bo razvidno, kateri primeri nezakonitega razpolaganja z občinskim premoženjem so zajeti. Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe: K 10. členu: V drugem odstavku 10. člena se na koncu doda naslednji stavek: "Statut občine lahko tudi določi, da so pravni posli do določene vrednosti, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana." Obrazložitev: K 14. členu: V drugem odstavku 14. člena se besede "Obvezno vsebino" nadomestijo z "Obvezne sestavine". Obrazložitev: K 29. členu:
K 31. členu: 31. člen se dopolni z naslednjim besedilom:
Obrazložitev: Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 33/VIII-2005. Predlog zakona je obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 13.6.2005. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je podal Franci Rokavec, državni sekretar v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik, Darko Fras. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-E) - skrajšani postopek Državni svet podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ureja volilno pravico državljanov Evropske unije na lokalnih volitvah v skladu z Direktivo št. 94/80/EC in na podlagi spremenjenega 43. člena ustave določa ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v organe lokalnih skupnosti. Državni svet opozarja, da zgolj zakonsko normiranje ukrepov za odstranitev ovir za uresničevanje enakih možnosti za moške in ženske pri kandidiranju na lokalnih volitvah oziroma ukrepov za večjo udeležbo žensk v političnem življenju še ne pomeni izvolitve večjega deleža žensk v občinskih organih, ampak je treba hkrati tudi okrepiti družbeno zavest v smeri vzpodbujanja žensk k sodelovanju na volitvah. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Predlog poročila so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 13.6.2005. Iz poročila so pomotoma izpadli posveti, predavanja in javne razprave ter obiski, sprejemi in protokolarni dogodki v letu 2003. Dopolnitve 4. in 5. poglavja so bile že vnešene in so jih prejeli klop. Uvodno besedo je imel predsednik Državnega sveta Janez Sušnik. Državni svetnik Doro Hvalica je menil, da v poročilu manjka ocena dejanske vloge državnega sveta v političnem sistemu Republike Slovenije. Predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Jožef Jeraj, je poudaril, da ima komisija tvoren dialog z drugimi institucijami v državi, sodeluje z sorodnimi delovnimi telesi v sosednjih državah, predvsem z Avstrijo in Češko. Najbolj pa je poudaril delo v okviru Cosaca, kjer se srečujejo s parlamentarci vseh ostalih držav EU. Opozoril je na vlogo Državnega sveta v postopku obravnave zadev EU. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije sprejema predlog Poročila o delu Državnega sveta Republike Slovenije od 17. 12. 2002 do 31. 5. 2005 z dopolnitvami. Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).
a) Predsednika in podpredsednika državnega sveta 7. člen Poslovnika Državnega sveta določa, da se predsednik in podpredsednik ter predsedniki, podpredsedniki in člani komisij Državnega sveta volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni. Skladno z drugim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega sveta, volitve predsednika Državnega sveta, vodi najstarejši državni svetnik. Če pa le ta odkloni ali je zadržan, pa naslednji najstarejši državni svetnik. Najstarejši državni svetnik je Jožef Jeraj, nato sledi Doro Hvalica. Če prva dva najstarejša člana državnega sveta ne moreta prevzeti vodenje seje, prevzame mesto predsedujočega član državnega sveta, ki ga določi državni svet. Predsednik je ugotovil, da je na seji prisoten, kot najstarejši državni svetnik Jožef Jeraj, in ga prosil, da prevzame vodenje seje in zasede mesto predsedujočega. * * * Točko je vodil najstarejši državni svetnik Jožef Jeraj. Zakon o Državnem svetu določa, da ima Državni svet predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh državnih svetnikov. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga kandidata za predsednika Državnega sveta skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine. 20. aprila 2005 so državne svetnice in svetniki, na klop na 32. seji Državnega sveta, prejeli poročilo Mandatno-imunitetne komisije k pobudi državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z začetkom volilnih postopkov za volitve v državnem svetu, katerega sestavni del je rokovnik volilnih opravil. Dne 16.5.2005 so prejeli dopis predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika dopis, ki predstavlja časovni potek postopka in poudarja obvezen sklic sej interesnih skupin. Po elektronski pošti dne 15.6.2005 so prejeli predlog Interesne skupine lokalnih interesov za izvolitev Janeza Sušnika za predsednika Državnega sveta. Po elektronski pošti dne 15.6.2005 so tudi prejeli predlog Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev za izvolitev Janeza Sušnika za predsednika Državnega sveta. Na klop so prejeli predlog Interesne skupine delojemalcev, predlog 10 državnih svetnikov in predlog Interesne skupine delodajalcev za izvolitev Marte Turk za predsednico Državnega sveta. Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, da predlagajo v izvolitev Marto Turk za predsednico državnega sveta. Kandidat za predsednika Državnega sveta Janez Sušnik, je dal pisno soglasje za prevzem kandidature. Kandidatka za predsednico Državnega sveta Marta Turk, je dala pisno soglasje za prevzem kandidature. Predsedujoči Jožef Jeraj je ugotovil, da so bile v Državnem svetu predložene naslednje kandidature za predsednika Državnega sveta: Navedene po vrstnem redu, kot so bile vložene kandidature:
Predstavitveni govor je imel Janez Sušnik. Predstavitveni govor je imela Marta Turk. V skladu z določili 10. člena Poslovnika Državnega sveta predsedniku oziroma predsedujočemu pomagajo pri vodenju volitev še štirje državni svetniki, ki so člani ostalih interesnih skupin. Predsedujoči Jožef Jeraj, kot predstavnik lokalnih interesov je predlagal: Predlagani člani za pomoč pri volitvah so bili izglasovani (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Poslovnika Državnega sveta, Državni svet izvoli predsednika s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami. Predsedujoči Jožef Jeraj je predlagal, da državne svetnice in svetniki preidejo na volitve predsednika državnega sveta. Izvolitev je potekala po naslednjem postopku:
Državne svetnike, ki so bili izvoljeni za pomoč pri vodenju volitev, je predsedujoči Jožef Jeraj prosil, da od sekretarja prevzamejo volilno gradivo in pričnejo z volitvami in sicer
Predsedujoči Jožef Jeraj je ugotovil, da so vsi navzoči glasovali. * * * Predsedujoči Jožef Jeraj je razglasil rezultate volitev predsednika državnega sveta. Poročilo o izidu volitev predsednika Državnega sveta je bilo naslednje:
Predsedujoči Jožef Jeraj je ugotovil, da je v Državnem svetu Republike Slovenije izvoljen za predsednika Janez Sušnik. Predsedujoči Jožef Jeraj je čestital ponovno izvoljenemu predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije in ga prosil, da prevzame vodenje seje Državnega sveta. - Volitve podpredsednika Državnega sveta Zakon o Državnem svetu določa, da ima Državni svet podpredsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh državnih svetnikov. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga kandidata za podpredsednika Državnega sveta skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine. Tretji odstavek 7. člena poslovnika določa, da Državni svet izvoli podpredsednika s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami (prvi odstavek 8. člena Poslovnika Državnega sveta). Po elektronski pošti dne 15.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev za izvolitev Jožeta Staniča za podpredsednika Državnega sveta. Po elektronski pošti dne 16.6.2005 so prejeli tudi predlog Interesne skupine delodajalcev za izvolitev Jožeta Staniča za podpredsednika Državnega sveta. Kandidat za podpredsednika Državnega sveta Jože Stanič, je dal pisno soglasje za prevzem kandidature. Predsednik je ugotovil, da je bila v Državnem svetu predložena naslednja kandidatura za podpredsednika Državnega sveta:
Predstavitveni govor je imel Jože Stanič. V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Poslovnika Državnega sveta, Državni svet izvoli podpredsednika s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami. Predsednik je predlagal, da državne svetnice in svetnike preidejo na volitve podpredsednika državnega sveta. Izvolitev je potekala po naslednjem postopku: Predsednik je državne svetnike, ki so bili izvoljeni za pomoč pri vodenju volitev prosil, da od sekretarja prevzamejo volilno gradivo in pričnejo z volitvami in sicer
Predsednik je ugotovil, da so vsi navzoči glasovali. * * * Predsednik je razglasil rezultat volitev podpredsednika državnega sveta. Poročilo o izidu volitev podpredsednika Državnega sveta je naslednje:
Predsednik je ugotovil, da je v Državnem svetu Republike Slovenije izvoljen za podpredsednika Jože Stanič. - volitve predsednikov, podpredsednikov in članov komisij državnega sveta Skladno s 7. členom Poslovnika Državnega sveta, državni svet izvoli predsednike, podpredsednike ter člane komisij. Predsednike, podpredsednike ter člane komisij voli Državni svet na predlog interesnih skupin z javnim glasovanjem, razen če najmanj osem državnih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine, zahtevajo tajno glasovanje. Na podlagi drugega odstavka 12. člena Poslovnika Državnega sveta, se kandidatne liste za komisije pripravijo na podlagi dogovora med interesnimi skupinami in se jih predloži predsedniku Državnega sveta. Po elektronski pošti dne 15.6.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, da sestava komisij ostane nespremenjena. Na klop so prejeli predlog Interesne skupine lokalnih interesov, da sestava komisij ostane nespremenjena. Razpravljal je Jože Stanič. Predlog sklepa so prejeli na klop. Državni svet skladno z 12. členom Poslovnika Državnega sveta, izvoli komisije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Skladno z 11. členom Poslovnika Državnega sveta se volitve lahko izvedejo, če je prisotna večina državnih svetnikov. Ker zahteve za tajno glasovanje ni bilo, je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Na podlagi četrtega odstavka 45. člena zakona o Državnem svetu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 44/92) in prvega ter drugega odstavka 7. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 17. 6. 2005 i z v o l i l predsednike, podpredsednike in člane komisij Državnega sveta Republike Slovenije I. Mandatno-imunitetna komisija Državnega sveta Republike Slovenije: predsednica Petra Kersnič člani: II. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za politični sistem: predsednik: mag. Adolf Zupan III. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za mednarodne odnose in evropske zadeve: predsednik: Jožef Jeraj IV. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo:
člani: V. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za malo gospodarstvo in turizem: predsednik: Anton Kampuš VI. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za družbene dejavnosti: predsednik: dr. Zoltan Jan VII. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj: predsednik: Darko Fras VIII. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: predsednik: Cvetko Zupančič Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
|
||||||||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
34. seja Državnega sveta Republike Slovenije |