Magnetogram 13. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(27. november 2009)

Sejo je vodil Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 12.34.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 13. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. čelna Zakona o državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se mag. Blaž Kavčič, Branimir Štrukelj, Boris Popovič... Pardon, Branimir Štrukelj je tukaj. Boris Popovič, mag. Dušan Črnigoj, Boris Šuštaršič, Drago Bahun in Drago Žura.
Na sejo je bil vabljen dr. Matej Lahovnik, Minister za gospodarstvo. O sklicu izredne seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. S sklicem 25. 11. ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda. 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah.
Obveščam vas, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje. Glede na navedeno in ker nisem prejema nobenega predloga za razširitev, ugotavljam, da je dnevni red naslednji:
1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih zbornicah.
Torej imamo eno točko. Državni zbor je zakon sprejel na 11. seji v petek, 20. novembra in vam je bil isti dan posredovan po elektronski pošti. Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, prvo podpisani Bojan Papič, ste 25. 11. prejeli s sklicem. Predlog za odložilni veto je obravnavala interesna skupina delodajalcev. Poročilo interesne skupine ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Predlog zahteve Državnega sveta ste prejeli na klop. Prosim vas, da morebitne amandmaje k predlogu vložite v pisni obliki.
Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Pri tej točki pozdravljam tudi vabljene, gospoda Jerneja Tolšaka, podsekretarja v Ministrstvu za gospodarstvo in Petra Vrtačnika, generalnega direktorja Ministrstva za gospodarstvo. Prisotni so pa tudi predstavniki trgovinske zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije.
Ali želi predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto podati obrazložitev? Gospod Papič, želite podati obrazložitev k vetu? Izvolite.

      BOJAN PAPIČ: Spoštovani kolegi svetniki, spoštovana svetnica, spoštovani prisotni iz ministrstva! Lepo pozdravljeni! Mogoče zelo na kratko, samo v uvodnem delu oziroma v zahtevku predstavil, pa bi mogoče dopolnil to obrazložitev z nekim dodatnim mnenjem in gradivom. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije, dne 20. 11., ni v celoti zadovoljeno ustavni odločbi, ki določa, da je potrebno šesti odstavek 29. člena ZGZ uskladiti z ustavo. Točka 42, obrazložitve omenjen ustavne odločbe res določa, da je bil Državni zbor pri sprejemanju ZGZ-ja dolžan upoštevati, da enako obravnavanje reprezentativnih zbornic pomeni, da se v celoti deležev, ki sodelujejo pri delitvi premoženja GZS, ne smejo upoštevati deleži članov, ki so izstopili iz GZS2, tako namreč imenuje novo zbornico, ki je pridobila reprezentativnost in svojih deležev v dveh letih po uveljavitvi zakona niso prenesli na druge reprezentativne zbornice. Vendar pa to ni edina neenakost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, in ki izhaja iz šestega odstavka 29. člena. ZGZ-ja. Ustavna odločba v 41. točki opozarja na prepoved vsakršne neenakosti med reprezentativnimi zbornicami. Kot razumno je sprejela le razlikovanje, po katerem so do premoženja bivše GZS opravičene samo reprezentativne gospodarske zbornice, ne pa tudi nereprezentativne. Taka ureditev se ustavnemu sodišču zdi smiselna zaradi preprečitve drobitve premoženja. Samodejno preštevanje propadlih deležev bivših članov gospodarske zbornice Slovenije k skupnemu deležu Gospodarske zbornice Slovenije 2, opredeli zgolj kot dodatno neenakost in ne kot edino neenakost, zaradi katere je šesti odstavek 29. člena protiustaven in ga je potrebno uskladiti z ustavo. V 42. točki Ustavno sodišče nalaga državnemu zboru, da mora upoštevati, da je enako obravnavanje reprezentativnih zbornic pomeni, da se v celoti deležev, ki sodelujejo pri delitvi premoženja GZS, ne smejo upoštevati deleži članov, ki so izstopili iz GZS2 in svojih deležev v dveh letih po uveljavitvi zakona niso prenesli na druge reprezentativne zbornice. Iz navedene obrazložitve predvsem ponovno in zopet izhaja temeljna predpostavka razdelitve premoženja bivše Gospodarske zbornice Slovenije in sicer, enako obravnavanje reprezentativnih zbornic, ki med drugim pomeni tudi, da se v celoti deležev, ki sodelujejo pri delitvi premoženja, ne smejo upoštevati deleži članov, ki so izstopili iz GZS-2 in svojih deležev v dveh letih po uveljavitvi niso prenesli na druge reprezentativne zbornice. To izhaja tudi iz 18. točke obrazložitve, kjer Ustavno sodišče ugotavlja zgolj za GZS-2, da je ta predizdaja ustavne odločbe dosegla prag reprezentativnosti. S trenutkom, ko je ta prag reprezentativnosti dosegla tudi Trgovinska zbornica Slovenije in je bilo tudi o tem pravnomočno odločeno, pa je postal pravni položaj GZS-2 in TZS pravno primerljiv in posledično zahteva enakopravno obravnavo v delitvi premoženja bivše GZS. S tega stališča in glede na to okoliščino bi delna razveljavitev 26. člena ZGZ vplivala na izboljšanje primerljivega pravnega položaja obeh zbornic. V tem kontekstu je treba razumeti tudi ugotovitev Ustavnega sodišča, da bodisi razveljavitev bodisi gola ugotovitev protiustavnosti ne vplivajo na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. In pravnomočno je bilo odločeno tako o podelitvi reprezentativnosti GZS-2 kot o podelitvi reprezentativnosti Trgovinski zbornici Slovenije. In ta ugotovitev velja tako za prvo kot tudi za drugo zbornico. V tem trenutku, to je trenutku podelitve statusa reprezentativnosti, sta obe reprezentativni zbornici napram premoženju bivše GZS v enakopravnem položaju. To je edini način, na katerega je treba razumeti citirano ustavno odločbo. Enakopravnosti, torej glede na 18. točko obrazložitve ustavne odločbe, glede na prvi odstavek 26. člena ZGZ, ni mogoče doseči, glede pridobivanja članstva, ki jo je pa na vsak način treba zagotoviti po pridobitvi reprezentativnosti glede na pridobljeno število članov. V tem pogledu in tu je treba obe reprezentativni zbornici obravnavati enakopravno. GZS-2 kot na novo po ZGZ ustanovljena reprezentativna zbornica ne more v konkurenci s prav tako na novo po istem zakonu ustanovljeno reprezentativno zbornico nastopa v dvojni vlogi, in sicer kot mati in kot hči, kot stara in hkrati kot nova GZS. Če se izrazim povsem preprosto in figuralično, mati GZS je imela dve hčerki, in to sta GZS-2 in Trgovinska zbornica Slovenije. In obe sta enako upravičeni do njene dediščine. Ob tem je treba še poudariti kot dodatno obrazložitev navedene interpretacije ustavne odločbe, da zakonodajalec ob sprejemanju ZGZ pod nobenim pogojem ni imel namena ohranjati GZS-2 kot neke nove transmisije izvršne oblasti, temveč je bil njegov namen ustanovitev več, kot ugotavlja Ustavno sodišče, vsaj dveh enakopravnih reprezentativnih zbornic, ki po podelitvi reprezentativnosti nastopata enakopravno napram premoženju bivše GZS kot materialne baze svoje organiziranosti in zborničnega pluralizma ter medsebojne konkurence. Drugačen pristop povsem izniči temeljno idejo novega zborničnega organiziranja in poskuša s privilegijem pri delitvi sredstev bivše GZS ustvariti pogoje za novo transmisijo. To je mogoče preprečiti in zagotoviti adekvatnega sogovornika izvršni oblasti le z doslednim spoštovanjem ustavne odločbe in dosledno uresničitvijo načela pluralizma gospodarskih zbornic, ki ga predstavlja medsebojno ravnovesje in konkurenca vsaj dveh med seboj enakopravnih reprezentativnih zbornic za delovanje katerih je potrebna tudi enakopravna razdelitev materialne podlage.
Institut pravnega nasledstva je bil tako potreben do konstituirana reprezentativnih zbornic, zaradi nastopanja slovenskega gospodarstva navzven. Po konstituiranju reprezentativnih zbornic pa je do dokončne razdelitve oziroma vzpostavitve solastništva potreben zgolj še institut skrbništva. To, da napram premoženju bivše GZS nastopata obe registrirani reprezentativni zbornici enakopravno je edina mogoča in smiselna razlaga citirane ustavne odločbe. To enakopravnost pa je mogoče doseči edino z črtanjem drugega odstavka, šestega odstavka 29. člena.
Spoštovane svetnice in spoštovani svetniki. Glede na navedeno vas vljudno prosim za podporo k vetu na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah. Hvala.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala, gospodu Papiču. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Izvolite.

      GOSPOD______: Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani, lep pozdrav.
Ministrstvo za gospodarstvo kot predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o gospodarskih zbornicah je izključno samo sledilo sodbi ustavnega sodišča, ki je bila dana na pobudo trgovinske zbornice in sicer ta sodba je praktično v sedmih odstavkih razen prvega, ki pravi, da se upošteva, vseh drugih zavrača navedbe oziroma predloge trgovinske zbornice.
Še enkrat poudarjam, sledili smo samo v tem delu, nikakor nismo hoteli odpirati zakon tudi v drugih delih, ki bi lahko tudi po navedbah, bil lahko drugačen ali imel drugačne rešitve. Tako, da so tudi vse pravne službe tako ministrstva, tako službe vlade za zakonodaje kot parlamenta štele za primerno te spremembe, ki smo, da zadovoljimo, še enkrat poudarjam, izključno sodbi sodišča v 1. točki, ki pravi, da šesti odstavek 29. člena je v neskladju z Ustavo in to smo hoteli odpraviti.
Samo toliko. Mogoče v nadaljevanju, če se bo še kaj več pojasnilo od mojih sodelavcev, vendar jaz ne bi to širil, to je prva stvar. Na drugi strani s tem v skladu tudi nasprotujemo oziroma nismo, ne podpiramo veta v tem delu, ker so sledili samo sodbi Ustavnega sodišča in nismo odpirali zakona tudi v drugih rešitvah, ki bi lahko teoretično ali pogojno bile lahko tudi predmet debate. Hvala.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik interesne skupine delodajalcev? Gospod Meh, izvolite.

      BORUT MEH: Spoštovane gospe, gospodje. Interesna skupina delodajalcev je obravnavala predlog za odložilni veto, ki ga je vložil naš član, kolega Papič. Komisija je temeljito obravnavala tako razloge za pobude, kakor tudi res izčrpno poslušala predstavnike ministrstva in moram reči, da smo se z  glasovanjem 3:1 odločili, da tega veta ne podpremo. Zakaj smo se odločili? Dejansko smo ugotovili, da je zakonodajalec sledil odločbi Ustavnega sodišča, da je bila s tem izpolnjena zahteva, ki je bila podana v tej odločbi. Moram pa reči, da smo se ob tem pa tudi vprašali o resnosti postopka v okviru Državnega sveta. Kajti to problematiko je obravnavala komisija za gospodarstvo. Na seji komisije za gospodarstvo so bili prisotni tudi strokovni sodelavci trgovinske zbornice, ki so takrat ta zakon podprli. In zaradi tega je še toliko bolj nerazumljivo, da se potem, ko je zakon že sprejet pojavlja predlog za vero in naša ocena je, da gre tukaj bolj za problematiko dveh zbornic, sodelovanja dveh zbornic, te pa prav gotovo ne more reševati zakonodajalec z zakonom. Hvala.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Gospod Binder, izvolite.

      MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Spoštovana kolegica, kolegi! Spoštovani povabljeni.
Kot je bilo že ravnokar povedano smo na Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance na svoji 21. seji, 14. oktobra, to se pravi pred dobrim mesecem dni obravnavali ta Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih zbornicah. Še enkrat povem, da so bili prisotni tako predstavniki gospodarske zbornice, kot tudi trgovinske zbornice, da je bilo na tej komisiji jasno povedano, da gre za usklajevanje zakona oziroma določenih členov tega zakona z odločbo Ustavnega sodišča in po zelo kratki razpravi je ta komisija soglasno podprla ta predlog zakona.
Povem še to ob tej priliki, ni bilo resnično niti s strani gospodarske zbornice, niti s strani trgovinske zbornice nobene pripombe. Hvala lepa.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Žal, v skladu z našim Poslovnikom te razprave niso mogoče. Razpravljajo lahko vabljeni in svetniki. Kdo od državnih svetnikov želi besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o... Replika, izvolite, gospod Papič.

      BOJAN PAPIČ: Želel bi samo to povedati, zakaj takrat ni imela trgovinska zbornica ničesar proti? Ker v tistem trenutku si nismo niti slučajno mislili, da se bo gospodarska zbornica izkazovala tudi kot pravni naslednik prejšnje gospodarske zbornice. To se pravi gospodarska zbornica 2, kot jo Ustavno sodišče striktno imenuje. Nikdar ne govori o gospodarski zbornici, ampak govori o gospodarski zbornici 2. Prepričani smo bili, da je gospodarska zbornica 2 en pravni subjekt, ki je pridobil reprezentativnost in trgovinska drugi pravni subjekt. S kasnejših učinkov in dopisov, ki jih je posredovala gospodarska zbornica, moram reči, smo šele ugotovili, da ta izkazuje dvojnost in sicer izkazuje se kot tako pravni naslednik; s tem, ko se izkazuje kot pravni naslednik in reprezentativna zbornica s tem ustvarja novo neenakost med temi pravnimi subjekti. To je bil tudi razlog, zakaj smo nekako takrat molče nekako ta zakon preslišali.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala za dodatno pojasnilo. Če ni več razprav, prehajamo na glasovanje o zahtevi, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih zbornicah. Torej, kdor glasuje za zahtevo, glasuje za veto, kdor glasuje proti zahtevi, glasuje proti vetu. Samo v pojasnilo. Ugotavljamo prisotnost. 26 svetnic in svetnikov.
Kdo je za zahtevo, naj glasuje? (15 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da je predlog za zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih zbornicah, sprejet.
S tem tudi zaključujem sejo in vam želim varno pot domov.

      (Seja je bila zaključena 27. novembra 2009 ob 12.53.)