|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 20. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 11. 11. 2009. Predsednik je pričel 20. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.10 uri. Opravičili so se:
Drugi odsotni:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 5. 11. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Predsednik je na predlog Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zamenjal 2. in 5. točko tako, da je dal na glasovanje naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 19. seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 19. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 5. 11. 2009. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 19. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
2. točka dnevnega reda: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 127/09 z dne 7. 10. 2009. Predstavnica predlagateljev zakona Majda Širok, generalna direktorica na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je podala obrazložitev. Stališče Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport je podal član komisije dr. Janvit Golob. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1G) Državni svet je bil seznanjen s Predlogom odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru. Državni svet predlog navedenega odloka podpira. Državni svet soglaša z ustanovitvijo nove članice Univerze v Mariboru, to je Fakultete za turizem s sedežem v Brežicah (občina jo bo sofinancirala), ker se tako dopolnjuje ponudba študijskih programov s področja turizma, ki jih že ponujajo visokošolski zavodi v drugih okoljih. Državni svet je v razpravi izrazil pomisleke na navedbe iz obrazložitve tega predloga odloka, ker ni zagotovljenih dodatnih sredstev za ustanovitev oziroma začetek dela te fakultete in ker je pomanjkljivo navedena kadrovska zasedba nove fakultete. Za poročevalca je bil določen član komisije dr. Janvit Golob. Predlog mnenja je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 3. točka dnevnega reda:Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 137/2009 z dne 03.11.2009. Predlagatelj zakona dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče komisije. Poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije. V razpravi so sodelovali dr. Zoltan Jan, Rastislav Jože Reven, Vincenc Otoničar, Marijan Klemenc, Anton Peršak, Jože Mihelčič, Rudi Cipot, Cvetko Zupančič. Na dileme iz razprave je odgovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje: Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B) - skrajšani postopek Državni svet ne podpira navedenega predloga zakona. Državni svet je bil uvodoma seznanjen, da je cilj predloga zakona njegova uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter zagotovitev učinkovitejšega delovanja in načina upravljanja sklada tako, da bo imel v prihodnje še posebej pomembno vlogo pri izvajanju aktivne zemljiške politike. Po novem bo lahko sklad namenil presežek prihodkov nad odhodki razvoju svoje dejavnosti in za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Predlog zakona predvideva dokončno ureditev evidence nepremičnin, ki so v lasti države, občinam v katerem ležijo gozdovi v lasti Republike Slovenije, pa namenja del sredstev pridobljenih iz donosa koncesijske dejavnosti s področja gozdarstva. Predlog ureja tudi dokončanje prenosov nezazidanih stavbnih zemljišč na občine in omogoča neodplačne prenose dodatnih nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v primerih, ko se zasleduje javni interes oziroma v teh primerih omogoča tudi sklepanje neodplačnih pogodb o stavbni pravici, stvarni služnosti in soglasij. Državni svet meni, da so predlagane spremembe zakona nesprejemljive, saj med drugim odpravljajo tudi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlog novele ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije ter ne odpravlja določenih nepravilnosti. Ker je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v širšem javnem interesu slovenske države, delovanje omenjenega sklada pa skrb za izvajanje teh funkcij, je nesprejemljivo enostransko spreminjanje financiranja v korist občin, na območju katerih so državni gozdovi. Državni svet opozarja, da je vprašanje ali je upravičeno, da bi občinam, v katerih so gozdovi, ki so v državni lasti in z njimi gospodari sklad, namenjali finančna sredstva, pridobljena s koncesijskimi dajatvami. Občine namreč s temi gozdovi nimajo nobenih stroškov; škoda, ki nastaja na infrastrukturi zaradi prevoza lesa pa ni omejena le na občine, kjer so gozdovi, temveč tudi na druge, skozi katere se prevaža les. Predlagatelj zakona tako zavestno jemlje prihodek skladu in ga finančno izčrpava. Vprašljiv je tudi predlog predlagatelja zakona, da se nezazidana stavbna zemljišča, ki so zdaj v resnici kmetijska zemljišča, prenašajo na občine. Če se bo to realiziralo je potrebno nujno določiti, v katerem primeru bo sklad svoja zemljišča prenesel na občino neodplačno in v katerem primeru proti plačilu. V skladu z določbo novega 16. b člena novele zakonu se predvideva neodplačen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, s katerimi gospodari sklad, na občine, vendar le v primerih, ko se zasleduje javni interes. V primeru gradnje javnih športnih objektov (npr. smučišče, športno rekreacijski objekt) se postavlja vprašanje ugotavljanja prave namenske rabe zemljišča in posledično pridobivanja teh zemljišč po novem 16. b členu novele zakona, saj gre v teh primerih Državni svet opozarja na že omenjeni nesprejemljiv predlog, da vlada s tem predlogom novele odpravlja nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada, saj bo z odpravo javnega nadzora namreč mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Predlog novele ne pripomore k učinkovitejšemu gospodarjenju z gozdovi, saj izrinja še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katere lastnica je. Prav tako ne rešuje problematike varovanja kmetijskih zemljišč ob meji, ki jih kupujejo tujci, problematike zaraščanja zemljišč in zaokroževanja zemljišč kmetijskih gospodarstev, ki je ena izmed temeljnih funkcij sklada. Nedopustno je tudi opuščanje nadzora nad porabo proračunskih sredstev, ki bi ga morali kvečjemu okrepiti in narediti še bolj preglednega. Državni svet ocenjuje, da se vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z načrtovanim zmanjšanjem prihodkov zmanjšuje. Zaradi zmanjšanja sredstev je ogroženo nadaljnje delovanje sklada, predvsem pa sredstev ne bo za nakup in zaokroževanje kmetijskih zemljišč in nujno potrebnega povečevanja obsega nakupov državnih gozdov ter trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Omenjene dejavnosti sklada so v nacionalnem interesu, poleg tega naj bi imel trajnostni razvoj kmetijstva osrednjo vlogo v načrtovani prihodnji Strategiji razvoja kmetijstva. Državni svet ugotavlja, da predlog novele zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela, s tem pa tudi strokovno delo z manjšim obsegom vlaganja v gozdove in investicijsko vlaganje v gozdne ceste. S sprejetjem predlagane novele zakona bi bil dodatno finančno obremenjen tudi državni proračun, saj bi po nekaterih izračunih to znašalo najmanj devet milijonov evrov na leto, kolikšen bi bil izpad prihodkov sklada od prodaje nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so jih doslej namenjali za nakupe kmetijskih površin. Sklad bi po novem ostal tudi brez 45% koncesijskih dajatev od državnih gozdov, za katere sedaj iztrži okrog šest milijonov evrov, po novem pa bo omenjeni delež prihodek občin, v katerih so državni gozdovi; večino teh sredstev pa bi dobile le štiri občine. Na podlagi novega 10. a člena bodo občine, v katerih ležijo gozdovi v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari sklad, upravičene do 45% koncesijske dajatve, ki se bodo porabljale kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena (gradnja in vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest). Z vidika sistema financiranja občin nekateri državni svetniki opozarjajo, da se bo višina koncesijske dajatve upoštevala pri ugotavljanju primerne porabe, zato bodo pozitivne učinke imele le občine, katerih prihodki presegajo primerno porabo. Zaradi izpada prihodkov za gozdarsko dejavnost bo okleščeno delo v državnih gozdovih, posledično bo zmanjšan obseg vlaganj v gozdove in investicijsko vzdrževanje gozdnih cest. Sklad bo moral zaradi izpada prihodkov izdatno zmanjšati nakupe kmetijskih in gozdnih zemljišč, čeprav v tem pogledu že sedaj močno zaostaja za načrti. V zvezi s predlagano začasno prepovedjo odsvojitve kmetijskih zemljišč komisija opozarja, da se s sprejetjem občinskega prostorskega akta, s katerim se spremeni namenska raba zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče, vrednost teh zemljišč za nekajkrat poveča. Zaradi tega so investicijski vrednosti predvidenih projektov na takih zemljiščih posledično bistveno večje, kar za občine ne pomeni razvojnih priložnosti in konkurenčne prednosti. Državni svet zaradi preprečevanja špekulativnih nakupov podpira rešitev v 2. členu novele zakonu, s katero se začasno prepoveduje prodaja oziroma odsvojitev kmetijskih zemljišč, vendar bi kazalo iskati rešitve za preprečitev kasnejših špekulacij. Zaradi preprečevanja nenadnega dviga vrednosti zemljišč le zaradi njihove spremembe namembnosti bi kazalo razmisliti o rešitvah, ki bi to preprečevale, morebiti tudi določiti poseben davek. Glede na podatek, da je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med vsemi državami članicami EU, bi kazalo neobdelana zemljišča spremeniti v kmetijska zemljišča. Kljub veljavni Strategiji razvoja kmetijstva kmetje niso imeli enakih možnosti pridobivanja kmetijskih zemljišč. Statistični podatki sicer kažejo, da imajo zasebni lastniki v lasti velik delež kmetijskih zemljišč, vendar pa nimajo v posesti najboljših kmetijskih zemljišč, čeprav so bili pripravljeni ponuditi večjo kupnino od podjetij. Predlog mnenja je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 10 pa je bil proti). 4. točka dnevnega reda: Predlog resolucije o Strategiji za Jadran Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 134/2009 z dne 22.10.2009. Poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije. V razpravi je sodeloval dr. Zoltan Jan. Na dilemo iz razprave je odgovoril Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje: M N E N J E k Predlogu resolucije o Strategiji za Jadran (ReSJad) - enofazni postopek Državni svet podpira predlog resolucije, predlagatelju resolucije in matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora pa predlaga, da preučita v nadaljevanju navedene pripombe Ministrstva za promet - Direktorata za pomorstvo in Ministrstva za zunanje zadeve - Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo. Predlog resolucije o Strategiji za Jadran obsega smernice, katere naj bi Vlada upoštevala pri oblikovanju Strategije za Jadran, ki je bila napovedana na 9. zasedanju Mešane slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij, na kateri je sodelovalo šest jadranskih držav. S predlagano resolucijo se Vladi Republike Slovenije predlaga razglasitev Severnega Jadrana za zavarovano območje, pri čemer bi se ta status v sodelovanju z drugimi državami tega območja vključil v Strategijo za Jadran. Predlagana resolucije sledi sklepom Državnega sveta z dne 19. 9. 2007 in 11. 3. 2009, ki je ob obravnavi problematike načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Kopru zavzel negativno stališče do navedenih projektov. Vsebina 6. točke predloga resolucije sledi stališčem Državnega sveta, ki podpira vse dosedanje aktivnosti Vlade in pristojnega ministrstva, ki si v okviru Mešane slovensko- italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje. Ob tem pa Državni svet opozarja na predstavljeno mnenje Ministrstva za promet - Direktorata za pomorstvo, ki predlaga, da se beseda "zavarovano" nadomesti z besedama "posebej občutljivo". Na zavarovanih območjih, kjer se varuje določene habitatne prostore, je treba predpisati posebne omejitvene režime, ki večinoma izključujejo druge rabe prostora, tudi pomorsko plovbo, ki je predpisana z mednarodnimi konvencijami. Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva zaradi goste poseljenosti njegovih obal in relativno gostega obstoječega pomorskega prometa ni možno uveljaviti kot strogo zavarovano območje. Zaradi velike občutljivosti morskega in pripadajočega kopnega ekosistema se lahko uveljavi režim bolje varovanega območja, v katerem je treba omejevati prekomerno obremenjevanje okolja z nadzorom in omejevanjem kumulativnih obremenitev ter preprečevati umestitev določenih prenevarnih dejavnosti (npr. plinski terminal in jedrski objekti), ki bi predstavljali dodatno stalno obremenitev okolja in zaradi potencialno velike požarno eksplozivne nevarnosti ogrožali in omejevali skladen sonaraven razvoj strateško pomembnega Severnega Jadrana. Z vsebino 7. točke se predlaga jasna določba o nasprotovanju namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, pri čemer se Vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran zagovarja navedeno stališče. Ob tem Državni svet opozarja na stališče Ministrstva za promet - Direktorata ta pomorstvo, ki predlaga dopolnitev 7. točke z naslednjim besedilom: "Zaradi sorazmerne omejenosti in zaprtosti občutljivega prostora ter hkrati zaradi strateško izredno pomembne geografske lege za razvoj okoljsko najsprejemljivejšega transporta v okviru celovitega evropskega transportnega omrežja (najkrajša intermodalna navezava pomorskih avtocest na V. in X. cestno-železniški TEN-T koridor) se bo Republika Slovenija zavzemala, da bosta v pomorskem prometu Severnega Jadrana, še posebej pa v Tržaškem zalivu, imela prednost potniški promet in intermodalni transport kosovnih tovorov z zabojniki in drugimi okoljsko sprejemljivimi načini transporta, omejeval pa se bo transport velikih količin nevarnih tekočih in plinastih tovorov, ki se jih lahko varneje in bolj ekonomično transportira po ustreznih cevovodih." Severni Jadran in še posebej Tržaški zaliv se najgloblje v Sredozemlju zajeda v evropsko celino, kar mu daje izjemno strateško prednost pri navezavi pomorskih avtocest na V. in X. cestno - železniški TEN-T koridor, ki povezujeta sredozemski prostor preko srednje Evrope na sever in jug. Strateška lega severnega Jadrana ima tudi velik okoljski pomen, zato ga moramo zaradi njegove omejenosti in sorazmerne zaprtosti nameniti za še sprejemljiv obseg kosovnega transporta, ki se iz pristanišč v notranjost in obratno transportira lahko le s prevoznimi sredstvi na kolesih. Povečevanje transporta in skladiščenje velikih količin nevarnih tekočin in plinastih tovorov za Tržaški zaliv zaradi velike obremenjenosti morskih in kopenskih transportnih poti ni primerno in ne more več predstavljati trajnostnega razvoja. Z vidika potrebnega sodelovanja vseh držav Jadrana pri pripravi Strategije za Jadran, tudi sosednje Italijanske republike, Državni svet opozarja na predlog Ministrstva za zunanje zadeve - Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo za črtanje drugega stavka 7. točke, ki po njihovem mnenju vnaprej vzpostavlja mehanizem enostranskega zavračanja predlaganih (gospodarskih in energetskih) iniciativ in bi si vnaprej zmanjšali možnosti za uspešno realizacijo pobude. Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 5. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 10. 11. 2009 in na klop ste prejeli vprašanja Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 11. 2009 in na klop. Vprašanja je obrazložil Jože Mihelčič. Razpravljal je Anton Peršak. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in na njih odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasijo:
Obrazložitev: Razpisana sredstva v javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin zgoraj navedenih radijskih in televizijskih programov v letu 2009 so bila manjša za 350.000 € ali 15 % od sredstev v letu 2008. Glede na to, da v letu 2008, ki je v skladu s 4.a členom Zakona o medijih osnova za določitev razpisanih sredstev, RTV naročnina ni bila znižana, lahko upravičeno sklepamo, da je bila višina sredstev zmanjšana v nasprotju z navedenim zakonom in na škodo predvsem televizij z statusom regionalnega televizijskega programa. Na tak zaključek nas navaja dejstvo, da je bil krog upravičencev naknadno neupravičeno razširjen z neodvisnimi producenti in da so bila pri razdelitvi razpisanih sredstev porušena vsa logična razmerja tako med regionalnimi in lokalnimi televizijskimi programi, kot tudi med televizijskimi in radijskimi programi. Da Strokovna komisija za ocenjevanje projektov pri Ministrstvu za kulturo RS svojega dela ni opravila v skladu z nazivom kaže dejstvo, da je ocenjevala posamezne programe, iz ocen pa je razvidno da jih sploh ne ali pa slabo pozna in da programov ni ocenjevala z regionalnega zornega kota. Dvom o pravični delitvi sredstev na podlagi prijavljenih programov in potrebnih sredstev povzroča tudi dejstvo, da se predstavniki nekaterih radijev javno hvalijo, da denarja ne bodo mogli porabiti, predstavniki nekaterih televizij pa s tem, da v prvem krogu niso dobili nobenih sredstev, po pritožbi in posredovanju ustreznih ljudi pa so programi naenkrat postali ustrezni in dodeljena so bila sredstva temu primerna. Posledica vsega navedenega je, da so najkrajši konec potegnili regionalni televizijski programi posebnega pomena in to kljub odločbi, s katero jim je bil status dodeljen in s katero se je država Slovenija zavezala, da bo s sredstvi javnega razpisa sofinancirala pripravo in izvedbo programskih vsebin na lokalni in regionalni ravni. Zaradi neurejenega financiranja regionalnih programov, pozno objavljenega in zaključenega javnega razpisa, znatnega zmanjšanja razpoložljivih sredstev, neustreznih in nedoločenih razmerij med upravičenci in neupravičenega širjenja kroga upravičencev do javnih sredstev so se nekatere regionalne televizije znašle brez potrebnih finančnih sredstev in na robu propada. Glede na to, da pomemben del odgovornosti za takšno stanje, s svojim delovanjem in odnosom do problematike nosi tudi pristojno ministrstvo, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo aktivno vključilo v reševanje nastale situacije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 10. 11. 2009 in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z ureditvijo statusa članov in predsednikov izpitnih komisij za voznike motornih vozil. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 11. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z ureditvijo statusa članov in predsednikov izpitnih komisij za voznike motornih vozil, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi: Ali nameravata Ministrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za notranje zadeve sprejeti potrebne ukrepe za ureditev statusa in plač članov in predsednikov izpitnih komisij ter statusa izpitnih centrov. O b r a z l o ž i t e v : Društvo članov izpitnih komisij za voznike motornih vozil Republike Slovenije je na Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za javno upravo januarja letos naslovilo dopis, v katerem so opozorili na problematiko vrednotenja dela in delovnega mesta člana izpitne komisije in njenega predsednika ter tudi statusa samih izpitnih centrov. Predlagana je bila sprememba Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovorita. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 2. 11. 2009 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. - - - Po elektronski pošti 5. 11. 2009 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil. - - - Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 129/2009 z dne 09.10.2009.
Predstavnik predlagateljev zakona Gvido Kres, poslanec Državnega zbora je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Rudi Cipot je pojasnil stališče. V razpravi so sodelovali Vincenc Otoničar, dr. Zoltan Jan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku (ZVarDod-A) Državni svet podpira Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Jakobom Presečnikom. Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, ki je v bistvu socialni korektiv in se nanaša na 1. člen Zakona o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/2008), ki naj se dopolni tako, da postanejo upravičenci do varstvenega dodatka tudi kmetje, uživalci in prejemniki pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic po Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 112/2006 Odl. US: U-I-358/04-13, 114/2006 - Zakonu o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v RS, 10/2008 - Zakonu o varstvenem dodatku) in uživalci pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82). Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku izenačuje pravice uživalcev kmečkih pokojnin do varstvenega dodatka z ostalimi prejemniki, določenimi v zakonu v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Slovenijii. S priznanjem varstvenega dodatka tudi kmečkim zavarovancem brez izjeme, tudi tistim, ki so uživalci pokojnine po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov ali so bili zavarovani za ožji obseg pravic, bodo uresničena osnovna načela solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji slovenski pokojninsko-invalidski sistem. S sprejemom predloga zakona se bo izboljšal materialni in socialni položaj kmečkih zavarovancev, prejemnikov najnižjih pokojnin, s tem bo izpolnjen tudi cilj Zakona o varstvenem dodatku, sprejetem v letu 2008, katerega glavni namen je pomagati s finančnimi sredstvi prejemnikom najnižjih pokojnin. Izločanje kmečkih upokojencev, prejemnikov najnižjih pokojnin, pri prejemanju letnega dodatka je zato neupravičeno, nepravično in neustavno. Državni svet je bil seznanjen z mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predloga zakona ne podpira. Osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so obvezno zavarovane na podlagi 16. člena ZPIZ-1 ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje (za širši ali ožji obseg pravic), na podlagi šeste alineje 34. člena ZPIZ-1, se razlikujejo od ostalih zavarovancev, vključenih v javni pokojninski in invalidski sistem, saj osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost plačujejo le prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavca v višini 15,50 %, medtem ko so druge kategorije zavarovancev zavezane plačati tudi prispevek delodajalca v višini 8,85%. Prispevke delodajalca za vse oblike pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov krije Republika Slovenija iz državnega proračuna. Državni svet kljub argumentom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poudarja, da je zaradi dviga cen življenjskih potrebščin, življenjski standard nekaterih skupin prebivalstva v Sloveniji (ostareli kmetje, ki se ne morejo več preživljati z delom, nezaposlene osebe, invalidi....) tako padel, da živijo v obupni revščini. Vedeti namreč moramo, da v mnogih primerih ostarela oseba, ki prejema pokojnino v višini 227,60 EUR (ali celo najnižjo187,43 EUR), preživlja s tem še nezaposlene člane družine. Glede na dejstvo, da se kot družba srečujemo z nenormalnimi ekonomsko-socialnimi razlikami prebivalstva, Državni svet predlog zakona podpira in poudarja, da mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obravnavanim kategorijam (to je 2302 kmetom), kakor tudi drugim skupinam prebivalstva z najnižjimi dohodki pomagati. Vsebina predloga zakona namreč ne odpira samo problematiko navedenih oseb, temveč terja resen razmislek, kako začeti ustvarjati v državi aktivno, ustvarjalno, družbeno klimo z odpiranjem novih delovnih mest, ustreznim izobraževanjem in prekvalifikacijami. Naš cilj mora biti, da postanemo produktivna družba, ki bo lahko poskrbela tudi za tiste, ki si sami z delom ne morejo več zagotavljati preživetja. Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rudi Cipot. Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 129/2009 z dne 09.10.2009. Predstavnik predlagateljev zakona Gvido Kres, poslanec Državnega zbora je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Rudi Cipot je pojasnil stališče. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: M N E N J E k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1H) Državni svet podpira Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Jakobom Presečnikom. Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, ki predstavlja socialni korektiv, saj se bo z dopolnitvijo 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uzakonilo širitev pravice do letnega dodatka kmetom. Cilj zakona je izenačiti pravice uživalcev kmečkih pokojnin, ki so plačevali kakršnokoli zavarovanje, do letnega dodatka z ostalimi prejemniki, določenimi v zakonu v skladu z veljavnim pokojninsko-invalidskim sistemom v naši državi, ki zaradi vgrajenih načel solidarnosti in vzajemnosti, določenim kategorijam zavarovancev zagotavlja najnižjo pokojnino. S priznanjem letnega dodatka tudi kmečkim zavarovancem brez izjeme, tudi tistim, ki so uživalci pokojnine po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanjem kmetov (Uradni list RS, št. 13/72) ali so bili zavarovani za ožji del pravic, bodo uresničena osnovna načela solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji veljavni pokojninski-invalidski sistem pri nas. Tako bo odpravljena diskriminacija kmetov oziroma kmečkih zavarovancev, ki kljub temu, da so vse življenje opravljali težko in pomembno delo, je njihov prejemek na starost še bistveno pod pragom revščine. Zagotavljali so sebi in družini preživetje, opravljali družbeno koristno delo in plačevali davke ali vsaj minimalne prispevke, zato morajo biti upravičeni do letnega dodatka tako kot ostali upravičenci, navedeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rudi Cipot. Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
8. točka dnevnega reda: Poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani Opr. št.: II K 142/2008 glede imunitete državnega svetnika Dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani so svetniki prejeli s sklicem 5. 11. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog sklepa: s k l e p , da se državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani (opr. št. II K 142/2008) ne prizna imunitete in se postopek lahko nadaljuje. Za poročevalko je bila določena državna svetnica Lidija Jerkič. Predlog sklepa je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Predsednik je zaključil 20. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
20. seja Državnega sveta Republike Slovenije |