Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Državni svet Republike Slovenije je na 31. izredni seji 31. 5. 2011, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C), ki ga je Državni zbor sprejel na 28. redni seji 24. maja 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C).

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu kljub podanim številnim strokovnim pomislekom uvaja parcialne rešitve na področju preverjanja dovolilnic za gospodarske subjekte, 30-dnevnega plačilnega roka in solidarne odgovornosti za plačilo voznine le za avtoprevozniško dejavnost. Takšne rešitve, predlagane in sprejete brez predhodno opravljenih analiz in konkretnih podatkov ter presoje posledic za ostali del slovenskega gospodarstva, odpirajo številna vprašanja, ki bi jih bilo potrebno obravnavati z vidika vpliva na celotno slovensko gospodarstvo, kot tudi z vidika evropsko primerljivih rešitev in že veljavne slovenske zakonodaje (solidarna odgovornost je že opredeljena v Zakonu o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, plačilni roki pa v pred kratkim sprejetem Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih).

Zakon uvaja kontrolo dovolilnic, ki se iz pristojnosti državni organov prenaša na gospodarske subjekte, ki naj bi bili po novi zakonodajni rešitvi celo sankcionirani. Pri tem se zanemarja dejstvo, da podjetja nimajo ustreznega kadra za preverjanje dovolilnic, kar bo poleg ostalega še dodatno stroškovno obremenilo gospodarstvo. Gre za neupravičen prenos kontrole delovanja avtoprevozniške dejavnosti na zasebni sektor, zato je tak prenos javnih pooblastil v nasprotju z ustavo. Po zadnjih ocenah Ministrstva za javno upravo bodo predlagane zakonodajne spremembe, ki predvidevajo le preverjanje veljavnosti izdane dovolilnice, gospodarstvu povzročile za okrog 0,5 mio evrov dodatnih nepotrebnih stroškov (izobraževanje kadrov, kopiranje dokumentov in zagotavljanje dodatne tehnične podpore), kar je v sedanji gospodarski situaciji nesprejemljivo.

Takšne rešitve so v nasprotju z že sprejetim vladnim dokumentom "Pakt za evro", ki predvideva administrativne razbremenitve slovenskega gospodarstva. Prav tako je bil sprejet Program za odpravo administrativnih ovir, ki mora zmanjšati administrativna bremena za 25 % v treh letih do leta 2012.

Uvedba specialnega, 30-dnevnega plačilnega roka le v eni dejavnosti pomeni podvajanje zakonodaje pri določanju plačilnih rokov, ki veljajo za celotno gospodarstvo. Po podatkih AJPES avtoprevozniška dejavnost ni evidentirana kot kritična dejavnost z vidika dospelih neporavnavnih obveznosti, temveč prednjačijo dejavnosti, kot so gradbeništvo, popravila motornih vozil ter zavarovalniške dejavnosti.

Iz navedenega je moč sklepati, da je likvidnost v avtoprevozniški dejavnosti stabilna v primerjavi z drugimi predhodno navedenimi dejavnostmi, zato ne obstajajo utemeljeni razlogi, da bi se le za to dejavnost v Sloveniji uvajal posebni absolutni plačilni rok.

Po razpoložljivih informacijah se že pri izvajanju veljavnega Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih pojavljajo številne težave, prav tako pa še ni poteklo dovolj časa za ugotovitev, ali je ta zakon dosegel svoj ključni cilj, to je izboljšanje plačilne discipline v Sloveniji. Zato je primerno, da se parcialne rešitve za posamezne gospodarske dejavnosti ne uvajajo ločeno, in sicer še pred oceno učinkov novo uveljavljenega zakona na tem področju.

Uvedba zakonskega določila bi torej pomenila podvajanje zakonodaje pri določanju plačilnih rokov med gospodarskimi subjekti na ozemlju Republike Slovenije, hkrati pa bi vodila v izkrivljanje konkurence na enotnem trgu EU, saj bi za gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji veljala bistveno drugačna pravila kot za konkurenčne gospodarske subjekte, ki delujejo na enotnem trgu EU. Absolutna določitev maksimalnega plačilnega roka predstavlja neupravičen poseg v svobodno gospodarsko pobudo in s tem kršitev 74. člena Ustave RS.

Uvedena novost solidarne odgovornosti ne zagotavlja pravne varnosti gospodarskih subjektov ter ni v skladu s splošnimi pogoji obligacijskega prava. Solidarni plačniki namreč nimajo podatkov o tem, kdo je naročnik prevoza, kakšni so elementi sklenjene prevozne pogodbe, kdo so sploh pogodbene stranke prevozne pogodbe, prav tako pa nimajo vpliva na pogodbene pogoje ali na izbiro prevoznika niti nadzora nad njimi ter njihovim poslovanjem. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje pravne negotovosti poslovnih subjektov v primeru več solidarnih plačnikov v verigi, kako bi se zakon izvajal v primeru več zbirnih prevozov, obveščanje prevoznika glede ostalih solidarnih plačnikov v primeru prejetega plačila s strani enega od solidarnih zavezancev in regresnih zahtevkov med njimi, nevarnosti dvakratnega plačila prevoza, itd.

Rešitev, ki se nanaša na solidarno odgovornost pri opravljanju prevozov blaga, je v primerni obliki podana že v veljavnem zakonu o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki velja od leta 2007 dalje in jo subjekti nemoteno uporabljajo pri svojem poslovanju.

Državni svet meni, da je zakonodajne rešitve potrebno predhodno skrbno pretehtati tudi z vidika sorazmernosti učinkov ukrepa v primerjavi z vloženimi sredstvi in stroški, ki iz tega izhajajo. Ustreznejše učinke bi se dalo doseči tudi z drugačnimi rešitvami, predvsem s spoštovanjem in opravljanjem učinkovitega nadzora nad izvajanjem že uveljavljene zakonodaje, ki ureja obravnavana področja. Proučiti bi bilo potrebno možnost uvedbe elektronskega preverjanja dovolilnic preko pristojnih državnih organov (Ministrstvo za promet ali Carinska uprava Republike Slovenije), čemur v vseh opravljenih razpravah Državnega zbora Republike Slovenije nista nasprotovala niti Ministrstvo za promet kot tudi ne predstavniki avtoprevoznikov, ter v celoti črtati določbe, ki se nanašajo na uvedbo 30-dnevnega plačilnega roka in solidarne odgovornosti za plačilo voznine, saj jih ustrezno že ureja veljavna zakonodaja.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Bojan Papič.