Zapisnik 17. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 1. 7. 2009 v dvorani generala Rudolfa Maistra v Mariboru.

Predsednik je pozdravil prisotne in se zahvalil gospodu Francu Kanglerju, županu Mestne občine Maribor, ter vsem ostalim, ki so omogočili izvedbo seje v prostorih Mestne občine Maribor.

Seje se je udeležil podžupan Mestne občine Maribor gospod Rok Peče, ki je državne svetnike pozdravil v imenu Mestne občine Maribor.

Predsednik je pričel 17. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 12. in zaključila ob 14. uri.

Opravičili so se:

• Rastislav Jože Reven
• Peter Požun
• Bojan Kekec
• mag. Dušan Črnigoj
• dr. Zoltan Jan
• prof. dr. Jože Mencinger
• Jože Korže
• Bojan Papič
• Peter Vrisk
• Andrej Rus
• Marijan Klemenc
• Darko Fras
• Mag. Dušan Semolič.

Na sejo so bili vabljeni:

• gospa Barbara Brezigar, generalna državna tožilka (k 3. točki)
• gospod dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve (k 4. in 5. točki dnevnega reda)
• gospod Miran Potrč, poslanec v Državnem zboru (k 4. in 5. točki dnevnega reda)
• gospod Aleš Zalar, minister za pravosodje (k 6. točki dnevnega reda)

Seje so se udeležili:

• Andrej Čokert, sekretar Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
• Daria Hostnik, vodja sektorja za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
• Marko Štrovs, vodja Službe za vojna grobišča na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
• Silvij Šinkovec, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

 

S sklicem 24. 6. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   Odobritev zapisnikov 8., 9. 10. in 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
   
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2008, EPA 396-V
   
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih (ZVG-A) - skrajšani postopek, EPA 424-V
   
5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H), skrajšani postopek, EPA 425-V
   
6. Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

Po elektronski pošti dne 30. 6. 2009 so bili državni svetniki obveščeni, do bo Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko:

• Predlog za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije-Hrvatini-Crevatini in Marezige-Šmarje

 

Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za in 3 so bili proti).

Glede na sprejeto razširitev je predsednik predlagal naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   Odobritev zapisnikov 8., 9. 10. in 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2008, EPA 396-V
   
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih (ZVG-A) - skrajšani postopek, EPA 424-V
   
5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H), skrajšani postopek, EPA 425-V
6. Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
7. Predlog za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije-Hrvatini-Crevatini in Marezige-Šmarje
   

Predlagan dnevni red je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za,  nihče ni bil proti).

 

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 16. seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 16. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 24. 6. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 16. seje je bil sprejet (19 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

Odobritev zapisnika 8. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 8. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 24. 6. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 8. izredne seje je bil sprejet (20 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

Odobritev zapisnika 9. izredne seje Državnega sveta  

Osnutek zapisnika 9. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 24. 6. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 9. izredne seje je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

Odobritev zapisnika 10. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 10. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 24. 6. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 10. izredne seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

Odobritev zapisnika 11. izredne seje Državnega sveta

 

Osnutek zapisnika 11. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 24. 6. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 11. izredne seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

- - -

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja .

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop.

Vprašanje je obrazložil Vincenc Otoničar.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja Vincenca Otoničarja v zvezi z odmero dohodnine od dohodka iz kmetijstva za leto 2008.

 

Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop.

Vprašanje je obrazložil Vincenc Otoničar.

Po razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z odmero dohodnine od dohodka iz kmetijstva za leto 2008 in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasijo:

1. Kmetje so že morali plačati previsoko odmerjeno dohodnino od dohodka iz kmetijstva za leto 2008. Ali bodo dobili preplačilo vrnjeno z obrestmi?
2. Kdo bo poravnal škodo, ki je kmetom nastala zaradi napačno obračunane dohodnine za leto 2008 kot posledice vštetja plačil za OMD v pripisane subvencije za leto 2008?
3. Kolikšna škoda je oziroma bo nastala v proračunu Republike Slovenije zaradi kmetom napačno obračunanega davka od kmetijstva in napačno obračunane dohodnine?
4. Zakaj pri popravljanju napak DURS diskriminatorno obravnava kmete in samostojne podjetnike?
5. Ali bo DURS o napaki obvestil vse naslovnike, kmete in kmečke organizacije, in jim pomagal pri odpravljanju napake, ali bodo le-ti prepuščeni svoji iznajdljivosti?

Obrazložitev:

Ministrstvo za finance oziroma DURS je v povprečni znesek pripisanih subvencij za leto 2008 vštelo plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD). Posledično je bil tako za leto 2008 napačno obračunan davek od kmetijstva, kar je pomenilo, da je bila napačno obračunana tudi dohodnina kmetov, katerim je bil poslan napačen informativni izračun dohodnine za leto 2008.
Na dohodninsko odločbo so vezane nekatere pravice oziroma olajšave, predvsem socialni transferji kot so npr. otroški dodatki, plačevanje vrtca, ...., do katerih zaradi tega, ker je bilo napačno ugotovljen višji dohodek, kmetje niso upravičeni (uvrščeni so bili v višji dohodninski razred), s čimer jim je nastala materialna škoda. Tako so bile na primer na podlagi novih dodatkov že izdane odločbe o otroških dodatkih.

Naknadno je bilo  ugotovljeno, da je bila povečana obdavčitev kmetov neupravičena. Ministrstvo je napako priznalo in sprejelo odločitev, da se plačila OMD izključijo iz obdavčitve, vendar pa DURS popravka ni naredila avtomatično, temveč se morajo kmetje pritožiti na informativni izračun dohodnine.
Primerljiva napaka se je za leto 2008 zgodila tudi s samostojnimi podjetniki, ko jim DURS pri izračunu dohodnine ni upošteval uveljavitve vzdrževanih družinskih članov. Za razliko od kmetov, pa je DURS samostojnim podjetnikom poslal že izpolnjene obrazce, ki so jih morala le podpisati in vrniti DURS v priloženi kuverti, za katero je poštnina že bila plačana. Za razliko od samostojnih podjetnikov, si morajo kmetje vse obrazce za ugovor priskrbeti sami, izpolnjevati jih morajo (ponovno) sami, prav tako morajo sami plačati poštnino, kar kaže na diskriminatorno obravnava davčnih zavezancev v primeru popravljanja napak, za katere niso krivi sami, temveč so posledica napake državnega organa.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori.

 

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Vincenca Otoničarja v zvezi z razrešitvijo prostorske problematike društva France Prešeren v Skopju.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop.

Razpravljal je Jernej Lampret.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z razrešitvijo prostorske problematike društva France Prešeren v Skopju in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi:

1. Kaj je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu storil in kaj namerava storiti za razrešitev prostorske problematike in s tem zaščito interesov društva France Prešeren v Skopju, ki združuje Slovence, ki živijo v Republiki Makedoniji?

Obrazložitev:

Slovenci, ki živijo v Republiki Makedoniji, so septembra 1994 ustanovili društvo France Prešeren v Skopju. Izvajajo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, druga pomembna dejavnost pa je petje mešanih komornih pevskih zborov. Skušajo skrbeti tudi za športne aktivnosti, saj s tem večajo interes mladih za društvo. Sicer interes za društvo iz leta v leto narašča. Ohrabrujoč je pozitiven trend obiskovanja tečajev slovenskega jezika vseh generacij. V prizadevanjih za izvajanje in širjenje svojega poslanstva, je društvo ovirano in omejeno z neustreznimi prostorskimi pogoji. Prostor, ki ga uporabljajo, je lahko le začasna rešitev, saj niti velikost niti kvaliteta bivanja, ne ustrezajo minimalnim bivanjskim in delovnim pogojem.

Menim, da je nujno, da se v razreševanje prostorske problematike, ki pesti društvo, vključi tudi slovenska vlada oz. pristojen urad. Ključno je doseči ustrezen dogovor z makedonsko stranjo o pridobitvi prostorov za dejavnosti društva in možnih modalitetah za sofinanciranje najema prostorov. Pomembno je, da se k sponzoriranju najema pritegne slovenske gospodarske subjekte, ki delujejo v Republiki Makedoniji. Ne smemo spregledati, da jim je potrebno, zaradi okoliščin, v katerih delujejo, namenjati posebno pozornost.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Tonija Dragarja glede imenovanja občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanja škode ob naravnih nesrečah.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 29. 6. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi z imenovanjem občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja in predlaga Ministrstvu za obrambo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja se glasi:

Ali je imenovanje občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah dolžnost ali zgolj možnost župana ?

Obrazložitev:

Postopkovnik za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, ki ga je izdala Uprava za RS za zaščito in reševanje v 7. točki predvideva imenovanje komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanje škode katero naj bi v posamezni občini imenoval župan, pri čemer se sklicuje  na 97. a člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki sicer v svojem 36. členu k ocenjevanju škode obvezuje državo. Glede na to, da po mojem mnenju navedeni člen ni jasen v zvezi s pristojnostjo občin pri ocenjevanju škode, poleg tega pa zakon v 37. členu občine ne obvezuje k ocenjevanju škode, prosim za pojasnilo ali občina na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami mora imenovati komisijo za ocenjevanje škode ali jo imenuje samo v primeru njene lastne odločitve oz. ali je to dolžnost ali zgolj možnost župana ? Prošnjo za ustrezno pojasnilo sem kot župan občine Domžale že večkrat posredoval na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo, vendar jasnega in nedvoumnega odgovora nisem prejel.

Vprašanje sem nazadnje postavil tudi Vladni službi za zakonodajo, ki mi je poslala zgolj neobvezujoče mnenje ter predlagala, da za razlago tega zakona zaprosim pristojno Ministrstvo za obrambo oziroma Državni zbor.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za obrambo, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z nelegalnimi samskimi domovi za tuje delavce.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Pobudo je obrazložil predlagatelj Anton Peršak.

Razpravljal je Alojz Kovšca.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z nelegalnimi samskimi domovi za tuje delavce in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za notranje zadeve, da se čim prej odzovejo na vse bolj pogost pojav ustanavljanja neke vrste nelegalnih samskih domov za tuje delavce oziroma izigravanja predpisov o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju in predpisov, ki urejajo vprašanja začasnega ali stalnega bivališča, nastanitev ljudi v neprimernih objektih ipd.

Obrazložitev:

 V zadnjih letih je v več krajih, zlasti v bolj urbaniziranih in razvitih okoljih opaziti primere zasilnih nastanitev večjih skupin tujih delavcev (npr. Romunov, Bolgarov idr.) v objektih, ki niso bili zgrajeni in urejeni za bivanje ljudi, in ki se nahajajo v okoljih, ki za take nastanitvene centre niso primerni, npr. v obrtno industrijskih conah ipd. Opaziti je, da prihaja do izigravanja predpisov, kar zadeva pogoje bivanja, prijave bivališča ipd., in da se organizatorji tovrstnih nastanitev največkrat poslužujejo prijemov, ki so na meji zakonitosti ali celo nezakoniti, da bi čim bolj izkoristili svoje stanojemalce in se izognili nadzoru (stalno premeščanje skupin po različnih objektih), verjetno tudi davčnim obveznostim ipd. Pogosto se to dogaja v okolju, ki se na te pojave odziva konfliktno in živčno, saj gre tudi primere, ko organizatorji nastanijo po trideset in več ljudi v objektu, ki zadošča za manjšo družino ali pa sploh ni namenjen za bivanje ljudi (npr. pisarniški prostori ipd). Obstojajo tudi sumi, da se v nekaterih primerih v teh okoliščinah dogajajo tudi hujše stvari, navzočnost ljudi brez delovnih dovoljenj, morda celo nekatere oblike kriminala ipd. V zadnjem času je prišlo do tovrstnih primerov v OIC Trzin, v Občini Škofljica in še v nekaterih krajih. Tisto, kar je zaskrbljujoče, je, da se na proteste okoliških prebivalcev in občin, ne odzivajo ali pa se odzivajo zelo počasi inšpekcije, ki bi morale nadzorovati, ali se objekti uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bili zgrajeni, ali so vsi ljudje, ki so nastanjeni v takih objektih, tam  prijavljeni, ali imajo organizatorji nastanitev dovoljenja za opravljanje tovrstnih dejavnosti ipd., prihaja do lažnih prijav bivališč in še bi bilo mogoče naštevati. V izogib konfliktnim situacijam, do katerih prihaja, bi bilo potrebno zagotoviti bolj jasne predpise, kaj je na tem področju dovoljeno in kako je dovoljeno, po eni strani in po drugi strani zagotoviti, da bodo pristojni organi v primerih izigravanja predpisov, opravljali svoje naloge.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za notranje zadeve, da pobudo preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovorijo.

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Po elektronski pošti 4. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin.                     

- - -

Po elektronski pošti 5. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava.

- - -

Po elektronski pošti 5. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov.

- - -

Po elektronski pošti 9. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme.

- - -

Po elektronski pošti 16. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Draga Ščernjaviča glede upravljanja in gospodarjenja s počitniškimi kapacitetami.

- - -

Po elektronski pošti 23. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna glede števila naletov na ljubljanski obvoznici.

- - -

Po elektronski pošti 23. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na sklep Državnega sveta ob obravnavi Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa.

- - -

Po elektronski pošti 19. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov.

- - -

Po elektronski pošti 17. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom.

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

3. točka dnevnega reda: Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2008

Poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti  24. 6. 2009 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 26. 6. 2009 in na klop.

Skupno poročilo je obrazložil Silvij Šinkovec, vrhovni državni tožilec.

Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, Jože Mihelčič.

Na vprašanja in dileme iz razprave je odgovoril gospod Silvij Šinkovec, vrhovni državni tožilec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

Skupnemu poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2008

Državni svet se je seznanil s skupnim poročilom in ga podpira.

Državni svet ugotavlja, da pokazatelji analize, ki jo omogoča v letu 2005 prenovljena statistična obdelava podatkov in s tem pridobljene enotne podlage za oceno statističnih in vsebinskih področij dela ter dela tožilstva kot celote, dajejo enovito podlago za spremljanje dela in predstavljeni rezultati solidnega dela državnih tožilstev v letu 2008.

Okrožna državna tožilstva so prejela v letu 2008 približno enako število 33.8454 novih kazenskih ovadb zoper znanih oseb. Rešenih je bilo 76 % ovadb zoper polnoletne osebe, 85 % je bilo rešenih ovadb mladoletnih storilcev in 53 % delež ovadb pravnih oseb. Izrečenih je bilo 79 % obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj. Podatek, da so bile zadeve večinoma rešene v dogovorjenih rokih in ni bilo večjih zaostankov, po mnenju Državnega sveta kaže na tekoče reševanje zadev.

Državni svet podpira prizadevanja in postopke na področju alternativnih oblik kazenskega pregona. V letu 2008 je bilo tako obravnavanih 13.1 % oseb po prejetih ovadbah. Tudi relativno nov institut - kaznovalni nalog, ki omogoča državnemu tožilcu, da ob vložitvi obtožnega predloga, predlaga sodišču, naj izda kaznovalni nalog, s katerim sodišče izreče obdolžencu predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo, prispeva k hitrejšemu reševanju zadev in pomembno prispeva k zmanjševanju obremenitev kazenskih sodišč.

Državni svet poudarja, da je timsko delo in sodelovanje ter aktivnost državnih tožilcev, predvsem glede na zahtevnost kazenskih zadev, še posebej v predkazenskem postopku, razumljiva, potrebna in zaželena. Državni svet meni, da je treba zagotoviti ustrezno specializacijo tima, v nadaljevanju pa pogoje za skupno kontinuirano delo. Posebej pomembna je volja in determiniranost, da se opravi delo - preganja kriminal ter kontinuirano delo od začetka do konca.

Državni svet opozarja na problem povečanja zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti, saj škodljive posledice lahko prerastejo v neslutene razsežnosti, ker gre pri zatajevanju davčnih obveznosti za posebno obliko goljufanja države in ima lahko za posledico neupravičeno bogatenje posameznikov, dodatno razslojevanje državljanov in upadanje zaupanja v pravno državo. Obravnavanih je bilo 294 storilcev davčnih zatajitev, postopek pa je bil zoper več oseb voden neuspešno kot pa uspešno.

Državni svet opozarja na področje zlorab v javnem in zasebnem sektorju, ki se kažejo predvsem v preslepitvi pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poneverbi v službi in neupravičeni uporabi tujega premoženja. Državni svet meni, da bi kazalo razmisliti o morebitnih dodatnih ukrepih za zmanjšanje zlorab. 

Državni svet podpira prizadevanja za zagotovitev pravne podlage za učinkovitejše odkrivanje in pregon kaznivih dejanj in storilcev s področij organiziranega kriminala, gospodarske kriminalitete in korupcije, ki bo državnemu tožilstvu omogočila, da v zvezi s konkretno zadevo oblikuje t.i. specializirane preiskovalne skupine, ki bi jih sestavljali strokovnjaki z navedenih področij, policija in državni tožilec kot vodja take skupine.

Državni svet ugotavlja, da se je novembra 2008 začel uporabljati novi Kazenski zakonik, v veljavo pa so stopili tudi številni drugi novi materialni predpisi, ki so temelj tožilčevega dela, pri čemer so bili nekateri že spremenjeni in dopolnjeni, kar nakazuje na spreminjanje pravil.

Državni svet poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo varovali standard pravic.

Predlagano mnenje je bilo sprejeto (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih

Predlog  zakona je objavljen v Poročevalcu št. 80 z dne 16. 6. 2008.
Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je zakonski predlog obravnavala, so prejeli po elektronski pošti 26. 6. 2009 in na klop. Predlog mnenja so prejeli po elektronski pošti 26. 6. 2009 in na klop.

Amandma k predlogu mnenja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Miran Potrč, poslanec v Državnem zboru, je predstavil zakonski predlog.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide dr. Janvit Golob je pojasnil stališče komisije.

V razpravi je sodeloval Boris Šuštaršič.

Stališče  Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je obrazložil Marko Štrovs.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti:

Za petim odstavkom se doda odstavek z naslednjim besedilom:

"Državni svet Republike Slovenije opozarja Državni zbor Republike Slovenije, da predlagane zakonske dikcije kot so "padel(li)" oz. "umrl(i)", ki se nanašajo na besedilo posvetilne ali spominske narave na grobiščih, lahko postanejo neustrezne v primeru, ko se bo besedilo na grobišču nanašalo na osebo ali osebe ženskega spola. Državni svet Republike Slovenije zato Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da se tekom zakonodajnega postopka zakonska dikcija ustrezno prilagodi."

Amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje skupaj z amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih (ZGV) - skrajšani postopek

Državni svet je obravnaval Predlog Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih (ZGV) - skrajšani postopek, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo 52  poslancev koalicije in Slovenske ljudske stranke (prvopodpisani Kontič Bojan).

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, ki upoštevajoč zgodovinska dejstva opredeljuje, da so v grobiščih poleg žrtev vojne, tudi žrtve revolucionarnega nasilja,  med katerimi je bila večina usmrčena v času po koncu vojne. Predlog zakona definira, da se spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem postavi v glavnem mestu, osrednja kostnica pa na lokaciji Teharij na območju Celja. Spominska znamenja pa se postavijo na ustreznem mestu v posebnih spominskih parkih ali tudi na pokopališčih, kjer so že zdaj običajno postavljene farne plošče z imeni padlih ali pobitih.

Po predloženem zakonu so predpisane označbe na vojnih grobiščih, ki lahko vsebujejo, poleg identifikacijskih podatkov, kraja in časa smrti pokopanih, še besedilo posvetilne ali spominske narave.

Besedilo posvetilne narave:

• na vojaških grobiščih, razen grobiščih pripadnikov tujih armad, glasi:, "Padel(li) v vojni, Republika Slovenija",
• na grobiščih žrtev vojne je napis: "Umrl(i) kot žrtev (žrtve) vojne, Republika Slovenija",
• na grobiščih žrtev vojne - po vojni usmrčenih oseb pa: "Žrtev (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev, Republika Slovenija",
• žrtvam iz 4. člena zakona (grobišča žrtev vojne - po vojni usmrčenih in pobitih oseb "Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija."

 Državni svet Republike Slovenije opozarja Državni zbor Republike Slovenije, da predlagane zakonske dikcije kot so "padel(li)" oz. "umrl(i)", ki se nanašajo na besedilo posvetilne ali spominske narave na grobiščih, lahko postanejo neustrezne v primeru, ko se bo besedilo na grobišču nanašalo na osebo ali osebe ženskega spola. Državni svet Republike Slovenije zato Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da se tekom zakonodajnega postopka zakonska dikcija ustrezno prilagodi.

Na vojnih grobiščih niso dovoljene označbe, besedila ali simboli, ki poveličujejo in slavijo pripadnost ali sodelovanje z okupatorjem.

V glavnem mestu države se postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem, s posvetilnim napisom spominske narave: "Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt" -Župančič.

Državni svet je bil seznanjen tudi z mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predlog zakona podpira.

Državni svet Republike Slovenije je 11. in 12. novembra 2004 organiziral posvet, na katerem so sodelovali priznani strokovnjaki zgodovinopisja, prava, filozofije, sociologije in drugi. Na osnovi posveta je bil leta 2006 objavljen zbornik Žrtve vojne in revolucije, z referati in razpravo s tega posveta. Z organizacijo tega posveta in z izdajo zbornika je Državni svet Republike Slovenije bistveno pripomogel k razumevanju in umirjanju jeze, strahu in razočaranj o tem težkem obdobju naše zgodovine ter tudi k temu, da imamo danes pred sabo za vse politične stranke sprejemljive določbe obravnavanega zakona o vojnih grobiščih, ki bo pripomogel k dokončni spravi v Sloveniji.

Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja

Predlog  zakona je objavljen v Poročevalcu št. 80 z dne 16. 6. 2008.

Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je zakonski predlog obravnavala, so prejeli po elektronski pošti 26. 6. 2009 in na klop. Predlog mnenja so prejeli po elektronski pošti 26. 6. 2009 in na klop.

Miran Potrč, poslanec v Državnem zboru je predstavil zakonski predlog.

V razpravi so sodelovali Alojz Kovšca, Cvetko Zupančič.

Na dileme iz razprave je odgovoril Miran Potrč.

Stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je pojasnila Daria Hostnik.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje:

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H) - skrajšani postopek

Državni svet je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo 52  poslancev koalicije in Slovenske ljudske stranke (prvopodpisani Kontič Bojan).

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da je cilj zakona realizacija odločbe Ustavnega sodišča U-I-266/04-105, Uradni list RS, št. 118, z dne 17.11.2006, na podlagi katere je Ustavno sodišče sprejelo odločitev, da je zakon v neskladju z Ustavo, ker se za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja pri civilnih osebah, posebej pri otrocih, ne sme razlikovati, katera od vojskujočih se strani je povzročila okoliščine, katerih posledica opravičuje status vojnega nasilja in da mora to ugotovljeno neskladje Državni zbor odpraviti v roku enega leta, to je do 17. 11. 2007.

Tako bodo lahko v skladu z novim 2. a členom status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona pridobili tudi otroci, katerih starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi delovanja enot Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter enot zaveznikov antihitlerjevske koalicije in osebe, ki so kot begunci morale zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile prej navedene vojske, zaradi česar se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj 3 mesece, razen če niso prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresorjem.

Poleg tega pa predlog novele v dopolnjenem 2. členu sedaj veljavnega zakona ureja tudi status in pravice državljanom Republike Slovenije, ki so bili kot bivši italijanski vojaki po kapitulaciji Italije zajeti od nemških okupacijskih oblasti in odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo in osebam, ki so bile rojene staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15.2.1945, a najkasneje do 28.2.1946. Osebam, ki so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko, pa se v skladu z 9. členom novele dodatno prizna pravico do doživljenjske mesečne  rente.

Državni svet je bil seznanjen tudi z mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predlog zakona sicer podpira, vendar pa opozarja na definicijo 11. člena zakona, ki v zakonu opredeljenim upravičencem podeljuje status od 1. 1. 2008, kar pomeni vprašljivo retroaktivno zakonsko obvezo in na definicijo v 2. členu, ki "osebam, ki so bile rojene staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946", podaljšuje obdobje po uzakonjenem datumu 15. 5. 1945, na katerega so vezane vse kategorije upravičencev pri priznavanju  statusa v času vojne in iz tega izhajajoče pravice.

Državni svet opozarja na krivice, ki so se in se še godijo osebam, ki so iz kakršnih koli drugih vzrokov, ki jih zakon ne navaja, trpele posledice vojnega nasilja po 15.5.1945  (rojene po 28. 2. 1946, poškodbe ob eksplozijah raznega orožja in drugi primeri), ki jih je potrebno proučiti in jim prav tako dodeliti status in iz njega izhajajoče pravice.

Državni svet opozarja tudi na dejstvo, da predlog novele jasno opredeljuje osebe, ki so bile rojene staršem po 15.2.1945 do 28.2.1946 in tiste, katerim je starš umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov oboroženih sil, nikjer pa ne definira za te osebe, razen pokojnine, odškodnine, do katere so kot žrtve vojnega nasilja upravičene. Državni svet zato predlaga, da se to problematiko prouči in po potrebi dopolni predlog novele.

Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

6. točka dnevnega reda: Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Pobudo Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 24. 6. 2009 in na klop.
Poročilo Komisije za državno ureditev, ki je pobudo obravnavala, so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo.

Pobudo je obrazložil Alojz Kovšca.

V razpravi je sodeloval Boris Šuštaršič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog zakonodajne iniciative:

Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) je Državni svet Republike Slovenije na 17. seji 1. 7. 2009 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07, PoDZ-1-UPB1) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) pooblašča državnega svetnika Alojza Kovšco za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi predloga zakona.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU

I.  UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem

Zadnja novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je bila sprejeta 19. 5. 2009, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije deset dni kasneje, 29. 5. 2009. Novela je bila sprejeta z namenom omejevanja in preprečevanja tako imenovanega missing traderstva, vendar ima širši domet, kot ga je predvidel zakonodajalec ter v okviru svojega besedila zadeva tudi osebe, ki niso sodelovale pri njegovem nastanku.

To predstavlja veliko pomanjkljivost zakona in zaradi nje lahko v praksi pride so sledečih primerov: družbenik d.o.o. 2. junija 2009 najame petletno posojilo za širitev poslovanja. Gre za obveznost, ki nastane, ko je še aktivni lastnik podjetja, in ima namen poravnati obveznost. Nato isti družbenik, ne da bi hotel zlorabiti družbo, 3. julija 2009 proda svoj 25 odstotni delež v d.o.o. in tako izgubi stik z družbo. Družba je solventna in likvidna ter ima idealno sestavo pasive. Na to kar s podjetjem počnejo novi lastniki nima vpliva. Le-ti podjetje v dveh letih izčrpajo in podjetje se 29. aprila 2011 izbriše iz sodnega registra. Po obstoječem zakonu je družbenik osebno odgovoren, ker obveznost (posojilo, ki ga je najel) ni bilo poravnano v prihodnjih dveh letih. Dejansko odgovarja za početje novega lastnika, nerešljivo pa je, za katere obveznosti je odgovoren. Gre za fiktivni primer, vendar je iz njega razvidno, da lahko po obstoječi ureditvi za missing traderstvo odgovarja nedolžna oseba, čemur se je potrebno izogniti.

Spremembo ureditve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju torej narekuje potreba po primerni ureditvi odgovornosti bivših družbenikov za poslovanje podjetij po prenehanju njihovega statusa v njih.  Preprečiti je potrebno krivice, ki bi lahko nastale zaradi ne najbolj domišljene ureditve že sprejete novele.

2.  Cilji, načela, poglavitne rešitve

Osrednji cilj in vsebina predlagane spremembe je urediti odgovornosti bivših družbenikov in jo vezati na trenutek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Prav s predlagano spremembo bi lahko v praksi preprečili primere, ko za slabo ravnanje novih lastnikov podjetji odgovarjajo tisti, ki so jih zapustili še v času, ko so bila ta likvidna in solventna. Njihov namen ni bil oškodovati podjetja, ampak so sprejeli odločitev o prodaji svojega deleža zgolj v skladu s svojimi poslovnimi ambicijami. Domet obstoječega zakona pa jih po nepotrebnem, če ne že krivičnem zaobjame. Predlagana sprememba bi to nedoslednost odpravila, missing trading pa bi ostajal kazniv v okviru drugih obstoječih institutov.

Predlog zakona ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že ob pripravi veljavnega zakona.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

4.1 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Nemčija

Določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi insolventnosti v ožjem pomenu besede (torej stečajne postopke in prisilno poravnavo), vsebuje insolvenčni zakon (Insolvenzordnung, InsO, BGBl. 1994, stran 2866), ki je bil objavljen 5. oktobra 1994, veljati pa je začel 1. januarja 1999.

Med postopki zaradi insolventnosti InsO pozna:

1. Običajni (redni) insolvenčni postopek (Regelverfahren), ki ga je načelno dopustno izvesti nad vsemi kategorijami dolžnikov, praviloma takimi, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Osrednja značilnost tega postopka je unovčenje premoženja (Masseverwertung) dolžnika ter uporaba doseženega izkupička za hkratno in sorazmerno poplačilo terjatev upnikov, v skladu z zakonskimi določbami. V ta postopek so uvedeni vsi poglavitni instituti stečajnega prava, katerih namen je zagotoviti temeljni cilj, to je enako obravnavanje upnikov ter njihovo hkratno in sorazmerno poplačilo iz vsega dolžnikovega premoženja. Ker je predmet unovčenja vse dolžnikovo premoženje, se redni postopek izteče z izbrisom dolžnika iz registra, v katerega je bil vpisan.

2. Postopek po insolvenčnem načrtu (Insolvenzplanverfahren), ki se opravi praviloma le nad kategorijami dolžnikov v gospodarski dejavnosti. Ta tip insolvenčnega postopka je v temeljnih opredelitvah blizu postopku prisilne poravnave s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem, kakršnega poznamo tudi pri nas.

Avstrija

Veljavno avstrijsko pravo ne vsebuje enovite ureditve insolvenčnih postopkov, ampak izhaja iz splošne delitve na stečajni postopek in postopek poravnave. Ta materija je urejena posebej v stečajnem zakonu (Konkursordnung, KO) in zakonu o poravnavi (Ausgleichsordnung, AO, oboje RGBl 1914/337).

Stečaj (Konkurs) - avstrijsko pravo razume stečaj kot obliko splošne izvršbe nad premoženjem dolžnika. Tudi v avstrijskem pravu je stečaj funkcionalno namenjen unovčenju vsega dolžnikovega premoženja ter posledičnemu hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Po tej značilnosti se torej klasični stečaj avstrijskega prava ne razlikuje od nemškega rednega insolvenčnega postopka in stečaja po določbah ZPPSL. Pogoji za začetek stečajnega postopka so enaki kakor v nemškem pravu.
Prisilna poravnava (v stečaju) (Zwangsausgleich) - primarno se torej avstrijsko pravo tudi danes še osredotoča predvsem na varovanje interesa upnikov. Kljub temu pa klasični stečaj vsebuje elemente zaščite dolžnika, saj določa pravila za nadaljevanje podjetniških dejavnosti. Stečajni upravitelj (Masseverwalter) mora namreč naprej voditi dolžnikove posle, razen če bi bilo to v škodo upnikov. Postopki, ki se torej izvorno začnejo kot stečajni, se lahko med samim postopkom prekvalificirajo v reorganizacijski postopek, ki je po tipičnih značilnostih primerljiv z našo prisilno poravnavo s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem. Podobno kakor v našem pravu pa mora biti dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj v najmanjšem znesku (v odstotku), ki je normativno predpisan. Upnikom mora ponuditi plačilo vsaj 20-odstotne terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh let. V tem delu se avstrijska ureditev razlikuje od veljavne nemške, ki ne postavlja pogoja minimalnega plačila.

Poravnava (zunaj stečaja) (Ausgleich) - po drugi strani pa so poravnalni postopki urejeni tudi zunaj KO. Postopek, ki ga ureja AO, vključuje sodno poravnavo, ki po vsebini predstavlja reorganizacijo dolžnika od uvedbe samega postopka, ki jo nadzoruje sodišče in katere cilj je rešiti dejavnost dolžnika tako, da se mu omogoči nadaljnje poslovanje in odpusti del obveznosti. Razlika v primerjavi s prisilno poravnavo je torej v tem, da se ta postopek začne in opravi neodvisno od stečajnega.

Španija

Španski insolvenčni zakon (Concursal, Ley 22/2003) je bil sprejet 10. julija 2003, veljati pa je začel 1. septembra 2004 in je popolnoma spremenil španski stečajni sistem, ki je prej temeljil na pravilih, osnovanih v 19. stoletju. Ena najpomembnejših novosti je enoten postopek, imenovan "concurso", ki nadomešča v prejšnji ureditvi zajeto razlikovanje med stečajem (quiebra) in odlogom plačila (suspension de pagos).

Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko vloži dolžnik in z njo sproži prostovoljni postopek zaradi insolventnosti. V tem primeru je predvideno, da lahko dolžnik še naprej sam, vendar pod nadzorstvom, vodi posle in razpolaga s svojim premoženjem (podobno kakor prej v postopku odloga plačila). Novi zakon dolžniku dovoljuje, da sproži postopek zaradi insolventnosti že takrat, ko še ni v stanju insolventnosti, vendar jo pričakuje - neizogibna, preteča insolventnost. Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko pod nekaterimi pogoji predloži tudi upnik in z njo sproži prisilni postopek zaradi insolventnosti, pri čemer mu zakon (kot zanimivost) daje ugodnejši, privilegiran položaj, in sicer mu zagotavlja, da bo pred drugimi nezavarovanimi upniki prišel do poplačila vsaj 1/4 svoje terjatve.

4.2 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Spremembe in dopolnitve ureditve v predlogu zakona niso predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom.

5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Zakon ne bo imel drugih posledic.

II.  BESEDILO ČLENOV

1. člen

V 1. točki sedmega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 in 40/09) se besedilo "v zadnjih dveh letih pred prenehanjem" nadomesti z besedilom "ob prenehanju".

 

2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

III.  OBRAZLOŽITEV

1. člen

Namen novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jo je Državni zbor sprejel na 6. seji dne 19. 5. 2009, je bil rešiti problem missing traderstva. Način, na katerega je hotel doseči želeni cilj, pa je povzročil situacijo, ki bi lahko prizadela in škodovala vsem družbenikom, ki so v zadnjih dveh letih izstopili iz družbe, ali so bili celo izključeni iz nje ali jim je drugače prenehal status družbenika v družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra. Sama novela je imela tako širši domet in je presegla namen zakona, ter predstavlja riziko tudi za osebo, ki ni sodelovala pri nastanku missing traderja.

Trenutna ureditev določa, da je aktivni družbenik - aktivnost je pogoj za osebno odgovornost družbenikov pri izbrisu iz podjetja  - tudi oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj družbenika. Tako ureja osebno odgovornost družbenikov za podjetje tudi po tem, ko so podjetje oziroma svoj delež prodali.

V praksi se pojavljajo primeri izigravanja pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih, ko aktivni družbenik, da bi se izognil tej odgovornosti, prenese svoj delež na osebo brez premoženja. Pogosto so to državljani držav zunaj EU, ki nimajo prebivališča v Republiki Sloveniji ter so tudi sicer nedosegljivi slovenskim sodiščem in drugim državnim organom, včasih pa so to pravne osebe teh držav, ki imajo samo položaj "poštnega nabiralnika". Reševanje omenjenega problema poteka na podlagi obstoječe zakonodaje v okviru instituta spregleda pravne osebnosti, ki ga vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), spremembe: Ur.l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35)

2. člen

Predlagano je, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV.   BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA

442. člen
(učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

(1) Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe:
1. zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,
2. zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
(2) Za odškodninski zahtevek iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 42. in 43. člen ter prvi do četrti odstavek 44. člena tega zakona.
(3) Pri smiselni uporabi po drugem odstavku tega člena:
1. se v prvem odstavku 42. člena in prvem odstavku 43. člena tega zakona namesto pojma "v stečajnem postopku" uporablja pojem "zaradi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije",
2. velja domneva vzročne zveze iz drugega odstavka 42. člena tega zakona za celoten znesek terjatve.
(4) Če so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona zaposleni delavci, jim z dnem prenehanja pravne osebe preneha delovno razmerje.
(5) Delavci, ki jim preneha pravno razmerje po četrtem odstavku tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo, vključno s pravicami po zakonu, ki ureja Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
(6) Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika
(7) Aktivni družbenik po šestem odstavku tega člena je oseba:
1. ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in
2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:
- uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali
- kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.
(8) Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.
(9) Šesti do osmi odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za terjatve delavcev za plačilo odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja po četrtem odstavku tega člena.
(10) Zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena zastarajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.

Predlog zakona je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

7. točka dnevnega reda:  Predlog za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije-Hrvatini-Crevatini in Marezige-Šmarje

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni so prejeli na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli na klop.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je pojasnil Jernej Verbič.

Stališče Vlade Republike Slovenije je predstavil mag. Andrej Čokert, sekretar Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje.
Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije - Hrvatini - Crevatini in Marezige - Šmarje

Državni svet se je seznanil s Predlogom za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije - Hrvatini - Crevatini in Marezige - Šmarje v okviru predhodnega postopka, v katerem Državni zbor ugotavlja, ali predlog izpolnjuje zakonske pogoje za ustanovitev nove občine.

Državni svet glede na svoja dosedanja stališča o rešitvi preoblikovanja območja Mestne občine Koper, ki bo sledila odločbam Ustavnega sodišča, podpira predlog za začetek postopka za razdelitev območja Mestne občine Koper in ustanovitev novih občin Mestne občine Koper, Dekani, Škofije - Hrvatini - Crevatini in Marezige - Šmarje, ki ga je v skladu s 14. členom Zakona o lokalni samoupravi predložil Občinski svet Mestne občine Koper. 

Iz ustno predstavljenega mnenja Odbora Vlade za državno ureditev in javne zadeve k predlogom za ustanovitev občin, o katerem pa Vlada do seje Državnega sveta še ni odločala, izhaja, da območja, na katerih naj bi se ustanovile Mestna občina Koper in občine Dekani, Škofije - Hrvatini - Crevatini in Marezige - Šmarje, izpolnjujejo zakonske pogoje za ustanovitev mestne občine oziroma nove občine. Ob tem Državni svet ugotavlja, da omenjeni odbor Vladi predlaga, da ne podpre nadaljnjega procesa ustanavljanja občin. Z vidika trajne sposobnosti občin za uresničevanje lokalne samouprave je predstavljeno negativno stališče do nadaljnjega drobljenja območij občin razumljivo, vendar Državni svet opozarja na veljavni Zakon o lokalni samoupravi, ki določa, da Državni zbor v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine, razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev.

Državni svet pozitivno ocenjuje napovedano spremembo Zakona o lokalni samoupravi v delu, s katerim so določeni pogoji za ustanovitev nove občine, saj je treba z ozirom na sedanje stanje na novo določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati občine, da se štejejo za sposobne uresničevati lokalno samoupravo.

V povezavi z odločbami Ustavnega sodišča, ki je Državnemu zboru naložilo, da spremeni Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij tako, da bodo na območju Mestne občine Koper ustanovljene občine v skladu z Ustavo, Državni svet ugotavlja, da Državni zbor na območju sedanje Mestne občine Koper ni ustanovil novih občin, ker se je večina volivcev na vseh dosedanjih referendumih izrekla proti izločitvi določenega območja iz Mestne občine Koper v novo občino. Državni svet je že večkrat izrazil mnenje, da je treba ob upoštevanju načela pravne države odločbe Ustavnega sodišča uresničevati, vendar si ob tem težko predstavlja, da bi lahko prebivalci izražali pripadnost občini, ki bi bila ustanovljena proti referendumski volji večine volivcev.

Predlog mnenja je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 7 pa jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 17. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.