Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom V pričakovanju novega nacionalnega programa za kulturo

Državni svet Republike Slovenije je na 56. seji, dne 4. 7. 2007, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi posveta z naslovom V pričakovanju novega nacionalnega programa za kulturo,  sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije je 17. maja 2007, ob iztekajočem se Nacionalnem programu za kulturo 2004 - 2007, organiziral posvet V pričakovanju novega nacionalnega programa za kulturo z namenom, da se še pred iztekom veljavnega in pred dokončnim oblikovanjem predloga novega NPK vključi v demokratični proces sooblikovanja predloga in hkrati omogoči vključitev tudi civilni družbi s področja kulture.

I.

Sodobna slovenska družba temelji na vsestransko bogati dediščini duha, slovenske kulture in dosežkov na mnogih področjih, na katere smo lahko ponosni. Ponosni smo lahko tudi na številne sodobne umetnike in druge ustvarjalce, ki v današnjem času in v mnogih primerih sodijo v vrh evropske ustvarjalnosti. Bolj in več kot kadarkoli doslej se prevajajo dela slovenske književnosti v številne jezike, slovenski slikarji in kiparji razstavljajo v znanih galerijah po vsem svetu in na najbolj prestižnih likovnih prireditvah, slovenski film kljub skromnemu številu posnetih filmov na leto dobiva nagrade po najbolj znanih festivalih in med ustvarjalci, ki v svojem delu povezujejo umetnost in znanost so med najbolj izpostavljenimi tudi slovenska imena.

II.

Področju kulture je potrebno posvetiti posebno pozornost saj zagotavlja tudi bistvene pogoje za kakovost življenja prebivalstva kot so vrednote, tradicija, delovne navade, inovativnost, sposobnost organiziranja in hkrati vpliva na medosebne odnose in osebno kulturo. V kolektivni kulturi spodbuja medsebojno spoštovanje, spoštovanje  dela drugega, samokritičnost, spoštovanje vodenja; delo v skupinah v vsakdanjem življenju vpliva na medsebojne odnose. Kultura je vse bolj prisotna tudi v poslovnem svetu in  tu odpira vrata poslovnim povezavam, trgu in virom sredstev. V politično kulturo prinaša odgovornost.

Še vedno pa velja tudi ugotovitev, da bolj kot na kateremkoli drugem področju ravno na področju kulture, zlasti umetnosti, Slovenci stopamo v korak z najbolj razvitim svetom in se docela enakopravno vključujemo v menjavo idej in vrednot na tem področju.

Vse te ugotovitve same po sebi zahtevajo, da je potrebno v procesu priprave novega programa za kulturo omogočiti premislek o strateških odločitvah, ki bodo upoštevale dogajanje v svetu globalizacije in vse bolj drugačen položaj kulture, posebej umetnosti, v novih pogojih in bodo podlaga za ukrepe, ki naj bi se v naslednjem obdobju izvajali in so nujni za razvoj na tem področju kot instrumenti nacionalne kulturne politike.
.
V večji meri kot doslej je v tem procesu in tudi kasneje potrebno vzpostaviti vzvode in možnosti dialoga med ustvarjalci in kulturno politiko in tako na tem področju uresničiti načelo participacije kot enega od pogojev za razmah ustvarjalne kulture v svetovnih razsežnostih.

Nujno potrebno je zagotoviti in v NPK vgraditi kazalce s katerimi bomo ugotavljali učinke kulturne politike. Poenotiti je potrebno razumevanje vprašanja kulturne raznolikosti, ki se je skozi obdobja spreminjalo, a kljub temu spreminjanju pomena  še vedno pomeni zlasti strpnost do raznih umetnostnih izrazov, tako tradicionalne kot moderne umetnosti ter v tej zvezi določiti prioritete, ukrepe in kazalce uspešnosti.

Temeljna prioriteta nacionalnega programa za kulturo naj bo tudi v bodoče slovenski jezik, njegova raba in razvoj, ki naj bo v sozvočju s sprejeto Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007- 2011.

Posebno pozornost je potrebno posveti nadvse pomembni ustvarjalni sili - neodvisni kulturni produkciji in to produkcijo vrednotiti in materialno omogočati z enaki merili kot produkcijo državnih oziroma javnih ustanov, zavodov itd.

Dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za uveljavljanje ustvarjalnosti mora biti dosledno in enakovredno zagotovljena povsod po državi. Spodbujati je potrebno geografsko razpršitev kulturnih dejavnosti in regionalni kulturni razvoj.

Pri pripravi programov je potrebno zagotoviti sodelovanje, sooblikovanje in usklajevanje med ministrstvi tako z vsebinskega kakor tudi s finančnega vidika,  tako da bo zagotovljena preglednost, transparentnost in dostopnost podatkov.

Kultura naj bo generator gospodarskega razvoja, razvoja človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti. Da bi lahko spremljali uresničevanje navedenega cilja, je potrebno razviti in določiti ustrezne kazalce in na tej osnovi spremljati in ocenjevati dosežke.
.
Potrebno je okrepiti sodelovanje oz. zagotoviti možnosti za sodelovanje nevladnih organizacij in civilne družbe z mnenji in aktivno udeležbo tudi pri oblikovanju, pripravi in sprejemanju predpisov na področju kulture. Celovita in stalna komunikacija civilne družbe z Ministrstvom za kulturo je za celotni kulturni sektor odločilna, saj omogoča lažje delovanje in spodbuja plodno sinergijo med pristojnimi vladnimi službami in kulturnimi producenti.

Ponovno je potrebno preveriti  ustreznost nekaterih določb Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki urejajo upravljanje, vodenje in financiranje javnih zavodov ter razmerij znotraj njih.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in novi nacionalni program za kulturo morata zagotavljati pravno, vsebinsko in finančno podlago za posodobitev javnega sektorja, njegovo učinkovitost, odprtost in avtonomnost, pa tudi ustrezna socialna razmerja na tem področju oziroma socialno pravičnost.

Kultura je tudi ekonomsko pomembna kategorija. Njeni učinki se realizirajo posredno preko vsestranskega vpliva na družbo. V luči dobrega gospodarja je potrebno več pozornosti plemenitenju kulturnega premoženja. S sodobnimi pristopi oplemenitena kulturna dejavnost je lahko v večji meri izražena kot  slovenska posebnost,zaščitna znamka, izvozna posebnost.

Vzpostaviti je potrebno vzvode za promocijo Ministrstva za kulturo, ki naj s ciljno usmerjenimi akcijami promoviralo vlaganja zasebnega sektorja v javni interes, v javno dobro. Vlaganje gospodarstva v programe v javnem interesu in odnos potrošnikov do kulturnih vrednot sta je stvar splošnega razpoloženja v družbi in zato so potrebne promocijske dejavnosti, ki lahko ta razmerja pozitivno spodbujajo.

Postopek priprave bodočega nacionalnega programa mora biti čim bolj odprt in javen, demokratičen, da bodo zagotovljene možnosti za vključevanje širše strokovne in druge javnosti, ki želi sodelovati pri odločitvah o kulturi.

V skladu s prakso razvitih držav EU je potrebno urediti položaj samozaposlenih na področju kulture s sklenitvijo kolektivne pogodbe za samostojne ustvarjalce oz. samozaposlene (kakor je bilo poudarjeno tudi na sestanku EURO-FIA v Ljubljani novembra 2006)

Številni, v preteklosti večkrat izraženi, a nerealizirani predlogi in prizadevanja filmskih delavcev za ureditev slovenske kinematografije so primerljivi s preizkušenimi dobrimi praksami drugod po Evropi. Za njihovo uresničevanje bi bilo potrebno zagotoviti bolj  dejavno filmsko politiko in več politične volje ter posluha.

Živa kultura in umetnost morata biti temelj vladnih strateških dokumentov tako tudi Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, v kateri področja kulture pravzaprav skoraj ni opaziti.

III.

Pripravo predloga novega Nacionalnega programa za kulturo bi bilo potrebno začeti s temeljito analizo stanja na področju kulture v novih političnih in družbenih okoliščinah.

Opraviti bi bilo potrebno analizo uresničevanja veljavnega Nacionalnega programa za kulturo, zlasti na podlagi poročil o njegovem uresničevanju in stališča ustvarjalcev na področju kulture ter strok, ki se s tem področjem ukvarjajo.

Potrebno bi bilo opraviti temeljito razpravo o pričakovanjih v zvezi s kulturo v novih pogojih, v katerih danes živimo Slovenci in v katerih se vsa razmerja in tudi vloga kulture ter pričakovanja v zvezi z njo zelo temeljito spreminjajo.

Šele po teh analizah in razpravah bi bilo smiselno začeti s pripravo predloga novega Nacionalnega programa za kulturo.