Magnetogram 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(7. april 2010)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.04.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ta trenutek smo postali sklepčni in lahko pričnemo s 25. redno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Pozdravljam tudi vabljene na sejo, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta. Za današnjo sejo so se opravičili gospod Borut Meh in mag. Dušan Črnigoj. Na sejo smo povabili še gospoda Aleša Zalarja, ministra za pravosodje k 5. točki. Darjo Lavtižar Bebler, poslanko Državnega zbora k 6. točki. Irmo Pavlinič Krebs, ministrico za javno upravo k 7. točki. Gospa Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve k 3. točki. O sklicu seje sem obvestil tudi predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in tudi predsednika Vlade, Boruta Pahorja.
S sklicem 31. marca 2010 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. točka: Odobritev zapisnika 24. seje; 2. točka - pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov; 3. točka - predlog deklaracije o Zahodnem Balkanu; 4. točka - Pobuda za sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; 5. točka - Predlog za začetek postopka za spremembo 160., 161., in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona; 6. točka - Predlog zakona o spremembi zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah EU; 7. točka - Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije; 8. točka - Obravnava zaključkov s posveta Čas je za spremembo urejanju prostora.
Predlog za razširitev in umik ni bilo. Bil pa je podan predlog za spremembo vrstnega reda točk in sicer, da bi sedanjo 7. točko - Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije premestili iz sedaj 7. točke n 4. točko dnevnega reda. 7. točka postane 4. točka dnevnega reda. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, potem predlagam, da o dnevnem redu glasujemo. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. Prisotnih je 22 državnih svetnic in svetnikov. Za je glasovalo 20 članov, eden proti.
Kdo je za? (20 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo na                                       1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 24. SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Osnutek zapisnika 254. seje ste prejeli s sklicem po elektronski pošti, 31. marca. Ugotavljam, da na podlagi 3. odstavka 60. člena Poslovnika ni pisnih pripomb na osnutek zapisnika in predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 22 državnih svetnic in svetnikov. Za je glasovalo 22, 1 proti.
Kdo je za? (22 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Državni svet je zapisnik 24. seje sprejel.

 

            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA IN VPRAŠANJE DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti na klop ste prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z naročilom študije glede ponovne pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji. Prejeli ste pobudo državnega svetnika, Vincenca Otoničarja, poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlog sklepa po elektronski pošti, 2. aprila 2010. Kolega Otoničar, želite podati kratko obrazložitev? Ni potrebno. Hvala. Razpravo zaključujem. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: "Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in nanjo odgovori." Prijavite prisotnost. Prisotnih je 23 članov. Za je glasovalo 22 članov, proti 1 član.
Kdo je za? (22 članov.) Proti? (1 član.)
Državni svet je predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje dr. Zoltana Jana v zvezi z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem. Vprašanje državnega svetnika, dr. Zoltana Jana ste prejeli po elektronski pošti, 6. aprila 2010, na klop. Prav tako ste prejeli predlog sklepa. Želite dr. Jan podati obrazložitev? Ni potrebno. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje prouči in nanj odgovori." Prisotnih je 21 državnih članov in članic.
Kdo je za? (20 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo. Želite, kolega Šuštaršič, podati kratko obrazložitev? Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARIČ: Hvala lepa za besedo. Opozoril bi na to, kot se spominjate smo dali veto na 3a. člen, ki je spremenil kam se namenjajo koncesijska sredstva spletnih iger na srečo. Ta zakon je po drugih členih uredil pravno podlago, da lahko država kontrolira oziroma prepreči udore tujih prirediteljev in s tem se tudi prepreči škoda, ki jo trpijo tako uporabniki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacijah kakor tudi za državni proračun. Pristojni organ za nadzor prirejanja iger na srečo je uvedel tri prve ukrepe največjih tujih prirediteljev, ki že vrsto let delajo škoda na področju Slovenije, in kar na enkrat ta urad nima več podpore in ker sem to bil seznanjen postavljam ministrstvu prvič vprašanje, zakaj svoj lastni urad ne podpira operativno, kajti ta zakonska podlaga je bila sprejeta ravno na podlagi zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance? Drugo vprašanje pa izvira v tem, zakaj pravzaprav pa že pripravljajo novelacijo te novelacije, v kateri bi tem uradu te pristojnosti odvzelo in bi potem to ukrepalo sodišče? Ker je trenutno slovenski državljan lahko to je identificirano postopanje na približno 2 tisoč 300 takih spletnih strani si lahko predstavljamo, da je to resni finančni problem in seveda, če bodo naši pristojni državni organi ta urad pa morda še kdo drug to pošiljali na sodišče glede na to, da so naša sodišča zelo zatrpana, itd., ugotovimo, da bo to popolnoma neučinkovito in bo tudi pravzaprav se tuji prireditelj se naprej samovoljno delal škodo slovenski državi in njenim državljanom.
Bistvo teh vprašanj je, da ministrstvo odgovori na eno in prvo, zakaj tako ravnajo, kar iz te obrazložitve domnevno izhaja, da je to v škodo naše države in njenih državljanov? Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo besedo? Kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Dvomim, da boste podprl vprašanje, ampak na naši interesni skupini je seveda gospoda Šuštaršič že prej predstavil in smo soglasno ocenili, da je vprašanje pomembno in da je prav, da se postavi.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje prouči in nanj odgovori." Koliko je prisotnih? 24 državnih svetnic in svetnikov.
Kdo je za? (24 članov.) Kdo je za? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 23. 3. 2010 na klop ste prejeli odgovore Računskega sodišča Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z obravnavo zadeve Občine Idrija. Prejeli ste odgovorov Ministrstva za okolja in prostor na vprašanje predsednika Državnega sveta, mag. Blaža Kavčiča v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovolj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. Prejeli ste odgovor Vzajemne zdravstvene zavarovalnice na ponovna vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z uvrstitvijo problematike Vzajemne. Želita državna svetnika, Drago Ščernjavič in Peter Požun besedo? Kolega Požun, izvolite.

            PETER POŽUN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegi svetniki.
9. 12. 2009 je Državni svet podprl vprašanje, ki sva jih z gospodom Ščernjavič naslovila na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje, ki sta se zjasnila kot nepristojne in nas napotila na Upravo Vzajemna oziroma Agencija za zavarovalni nadzor kamor smo vprašanje tudi naslovili in 12. 2. 2010 prejeli odgovor, s katerim nismo bili zadovoljni in zahtevali, da ponovno poda odgovor na odprta vprašanja.
Odgovor, ki ga imamo danes je še vedno pomanjkljiv, vsaj v ničemer ne odgovarja na ta zastavljena vprašanja, zato s kolegom Ščernjavičem v skladu s šestim odstavkom 28. člena Poslovnika Državnega sveta predlagava, da Državni svet na naslednji redni seji opravi razpravo o problematiki Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Ljubljana. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Z oziroma na dejstvo, da z odgovori glede problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice niso zadovoljni torej predlagamo, da problematiko Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Državni svet uvrstiti na naslednjo sejo. O tem sklepu bomo glasovali. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. Prisotnih je 24 državnih članic in članov.
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na vprašanja in pobude, na katera po preteku 30 dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov bomo posredovali urgence in na pristojna ministrstva oziroma pristojne državne organe.
S tem zaključujem točko Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

            Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O ZAHODNEM BALKANU. Pri tej točki sodelujejo, gospod Vojko Vovk, veleposlanik. Koordinator za Zahodni Balkan z Ministrstva za zunanje zadeve in gospa Polonca Mrvar, diplomat s področja s področja Ministrstva za zunanje zadeve. Predlog deklaracije je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 33/2010. Obravnavala ga je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve, katere mnenje ste prejeli. Tudi predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti na klop. Morebitne amandmaje vložite v pisni obliki. Najprej sprašujem, če želi v imenu predlagatelj deklaracije spregovoriti gospod Vovk. Izvolite, imate besedo.
Dobrodošli, vaša ekscelenca, gospod Vojko Vovk in čestitamo in želimo veliko dobrega, bi rekel, veliko uspehov pri vašem novem delu.

VOJKO VOVK: Hvala, gospod predsednik. Hvala za dobrodošlico. Spoštovane svetnica in svetniki. V veselje in čast mi je, da smem predstaviti naše delo, in sicer v obliki pripravljene deklaracije o zahodnem Balkanu. To gre za izdelek, s katerim se v zunanjem ministrstvu, v skupini, ki jo koordiniram, ukvarjamo že leto dni in je pred vami izdelek, ki naj bi pomagal Sloveniji, da izostri svojo prioriteto zunanji politiki, do tega področja, ki mu rečemo zahodni Balkan. Zahodni Balkan je izraz, ki je bil skovan v Evropski uniji in seveda zajema območja, za katerega na kratko rečemo, da je to bivša Jugoslavija, minus Slovenija, plus Albanija. Zahodni Balkan se mu reče tudi zato, ker sta med tem dve pomembni balkanski državi, Romunija in Bolgarija, v Evropsko unijo tudi že vstopili.
Razlogi za izostritev tega fokusa na zahodni Balkan v slovenski zunanji politiki so različni, v prvi vrsti pa naslednji. Najprej to, da je slovenska zunanja politika v teh letih od osamosvojitve svoja dva ključna strateška cilja dosegla, se pravi vstop predvsem v Evropsko unijo pa tudi Nato, dosegla je stabilizacijo, bom rekel eno kontinuirano in dosledno principelno delo slovenske zunanje politike in je bil čas, da se opredelijo tudi nove prioritete in ena od teh prioritet je zagotovo odnos do zahodnega Balkana.
Razlogi so številni znotraj te odločitev za prioriteto v odnosu do zahodnega Balkana, rekel pa bi, da so ključni, posredno in neposredno vendarle gospodarski. V času gospodarske krize se je ta potreba še toliko bolj izostrila, pokazala še za toliko bolj potrebno, učbeniki ekonomije pa rečejo, da se v času krize gospodarski subjekti zavedo pomena okolice, neposredne soseščine, starih tradicionalnih vezi in enako se seveda in tudi prav je tako, dogaja tudi nam. Ta neposredna okoliščina, soseščina in ta tradicionalna navezanost gospodarskih pa tudi drugih subjektov in seveda ravno tam, kjer je nekoč bila naša skupna prejšnja država.
Za gospodarstvo je namreč ključni pogoj varno in stabilno okolje in če želimo, da slovenski subjekti uspešno delujejo na zahodnem Balkanu je prav, da investiramo v varnost in stabilnost tega okolja. Ali še drugače povedano. Če želimo od nekega okolja v katerem investiramo in delujemo, nekaj imeti, moramo v tisto okolje tudi vlagati in ne samo iz njega jemati. Najbolje se nam je zdelo, da v tem primeru naredimo vse, kar je v naših močeh, v skladu z našimi izkušnjami, ki jih kot edina država iz tega področja, ki je že vstopila v Evropsko unijo imamo, tem državam pomagati z našimi izkušnjami, z našo ponudbo, da organiziramo dogodke, kakršen je bil tudi nedavno na Brdu, da se predstavniki držav, ki so še pred dvajsetimi leti ali pa še pred manj leti, bili v hudih konfliktih, pokažejo sposobnost tudi, da se skupaj usedejo in ne producirajo samo tragičnih dogodkov, ampak tudi vesele in pomembne dogodke za prihodnost.
Če se za hip ustavim še pri tej konferenci na Brdu, ker verjamem, da je bila za marsikoga dvoumna lahko ali pa različna gledanja na uspešnost te konference. Bi želel potrditi, da smo se za organizacijo te konference odločili predvsem zato, ker smo verjeli, da je čas, da se začne ta proces, ki se zdaj imenuje Brdo proces. Namreč to ni bil enkratni dogodek, bil je začet proces, v katerem bodo države zahodnega Balkana in v tem procesu bo sodelovala tudi Slovenija, da bi skratka teh 8 držav začele nekaj res pomembnega, nekaj pomembno novega in drugačnega. Namreč sodelovanje na konkretnih interesnih področjih. V prvi vrsti gre za sodelovanje na področju politike, transporta in energetike. Gre namreč za področja, ki so pomembna in ki so pomembno lahko financirana s strani Evropske unije, še preden te države v samo Evropsko unijo vstopijo in kjer lahko s skupnimi močmi, s skupnimi projekti na področju obnove železnic, cestne infrastrukture ali pa energetske infrastrukture lažje in bolje kandidiramo za sredstva, ki jih dajejo svetovne in pa mednarodne finančne inštitucije, seveda pa še posebej evropske finančne inštitucije. Takšni projekte bi bilo ceneje pripraviti in ker bi bilo povezanih več držav, bi bili tudi učinkovitejši in bi bilo lažje, enostavno tudi financirati. V takih projektih bi lažje nastopali tudi slovenski gospodarski subjekti, zlasti tisti, ki že imajo izkušnje na zahodnem Balkanu in ki poznajo skrivnost energetskega omrežja Iskra, Litostroj, ki poznajo skrivnost infrastrukture, cestne in siceršnje, SCT, slovenska gradbena operativa pa še kdo drug prav tako.
Na Brdu je seveda manjkal predsednik Tadič(?). Za nas je bil to seveda dogodek dejstva, ki smo ga obžalovali, bili pa smo neizmerno veseli, da so vsi drugi povabljeni pa prišli prav iz regije, vključno s predsednikom vlade Bosne in Hercegovine Špiričem, ki prav tako prihaja iz države, ki Kosova ne priznava in je za povrhu še predstavnik srbske narodnosti, vendar je čutil za potrebno, da v interesu, da za cilj višjih interesov, se pravi za interes celotne države na Brdu prisostvuje. Kot veste, je odnos do tega, da na Brdu ni bil .../Nerazumljivo./... tudi predsednik evropskega sveta .../Nerazumljivo./... in to se nam zdi še posebej dragoceno, ker je enostavno prišlo do spoznanja, da gre za proces, kateremu se bo Srbija verjetno in to upamo, slej kot prej še naknadno priključila. Že junija oziroma še pred poletjem letos načrtujemo srečanje transportnih ministrov vseh teh osmih držav, kjer naj bi skupaj poskušali identificirati možnosti za skupne transportne projekte na Balkanu. Potreba za to je jasna. Mi verjamemo, da se bodo že tokrat morda zbrali čisto vsi, ker gre preprosto za to, da če neko cesto speljemo do meje neke naslednje države, od tam naprej pa te ceste ni, nismo storili še ničesar in da veliko bolje pripravit projekt za neko cesto, ki gre skozi vse te države in da se potem ta projekt tudi neprimerno hitreje izpelje.
Za to delovanje, za katerega smo se odločili na Brdu, imamo podporo cele vrste države. V Evropski uniji pa tudi izven nje, imamo podporo Združenih držav Amerike za politiko, ki ji po angleško rečemo reconnecting .../Angleško./... To se pravi, da se države na zahodnem Balkanu, ki so bile nekoč povezane pa potem zaradi tragičnih dogodkov razvezane, ponovno povežejo in to ponovno povežejo v vseh smislih.
Zaključil bom s tem, da sem resnično vesel, da bo Državni svet podprl to deklaracijo in da smo oziroma plediramo tudi za to podporo, ker se nam zdi ta projekt za slovensko zunanjo politiko izjemno pomemben in verjamemo tudi, da se iz dneva v dan odkrivajo novi razlogi tudi v državah samih na zahodnem Balkanu, da v to pobudo vstopajo zelo aktivno in k njej tudi prispevajo. Ključni razlog, da verjamemo, da bo ta naša pobuda uspešna je namreč tudi v tem, da regionalne pobude, ki temeljijo na realnih interesih in v katere države morajo nekaj vlagati same zato, da bi jutri od tega imela kaj več, so tiste pobude, ki imajo prihodnost. Pobude, ki niso utemeljene na realnih interesih, v katerem državam ni treba veliko vlagati pa na Balkanu po navadi uspeha nimajo. Vi veste, da na Balkanu obstaja cela vrsta regionalnih pobud, ki se na koncu dneva izvedejo na neka protokolarna srečanja, od katerih veliko ni. Tokrat je zastavljena stvar drugače in verjamemo, da lahko pri tem uspemo. Hvala gospod predsednik.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev gospod Vovk. Sedaj pa najprej sprašujem poročevalce Komisije za mednarodne odnose, želite pojasniti stališče? Kolega Otoničar, izvolite.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj, tudi gostom za današnjo sejo. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na svoji 25. seji obravnavala predlog deklaracije o zahodnem Balkanu, katere nam je predstavil gospod veleposlanik Vovk. Za podlago smo imeli tudi predlog smernic za delovanje Republike Slovenije do zahodnega Balkana, katere je tudi v osemnajstih točkah bolj podrobno obravnava smernice in pa področja za delovanje na zahodnem Balkanu. Državni svet, komisija je podprla ta predlog in tudi na vas apeliram, da podremo ta predlo deklaracije o zahodnem Balkanu, kajti tudi mi v Državnem svetu se nekako, ne nekako, se vključujemo v te mednarodne integracije in delovanje na zahodnem Balkanu. Lahko vas obvestim, da imamo že naslednji teden obisk iz Kosova in v bistvu nam bo tudi ta dokument nekako podlaga pri razgovorih s kolegi iz Kosova.
Seveda razprava je potekala na več področjih. Opozarjali smo na določene zadeve, tudi iz samih smernic. Tako smo poudarili, kot ste videli, samega predloga našega, da se stvari uredijo tudi pri standardih, kajti nekatere gospodarska področja imajo kar probleme pri priznavanju standardov, tako na Balkanu, kot v Sloveniji. Seveda pa kot vsepovsod do sedaj, se tudi nekako iz te deklaracije izpadli, vključitev Državnega sveta Republike Slovenije k temu delovanju, tako da smo k 7. členi deklaracije podali mnenje, da je potrebno, da se v 7. točki doda tudi, da sodelujemo, da pri tem sodeluje tudi Državni svet. Ker kot sem že omenil, tudi Državni svet in komisije in pa tudi kot predsednik, sodelujemo na raznih področjih, mednarodnih in seveda je treba tudi zagovarjati stališča Ministrstva za zunanje zadeve in tudi Vlade, tako da tudi Državni svet ima kar pomembno vlogo pri tem mednarodnem sodelovanju in pa seveda tudi na sodelovanju zahodnega Balkana. Zato priporočam, da to deklaracijo sprejmemo in seveda prav nam bo prišla tudi pri nadaljnjem delovanju. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Otoničar. Želi kdo besedo? Najprej kolega Vrisk in potem kolega Peršak in potem kolega dr. Jan.

            PETER VRISK: Predsednik, hvala za besedo. Podpiram deklaracijo. Sam pri svojem delu imam zadnja leta veliko kontaktov na področju razvoja kmetijstva in podeželja s temi državami. Moram reči, da v očeh predstavnikov teh držav je Slovenija kot ena uspešna država, ki je uspešno vstopila v Evropsko unijo. Kar se tiče kmetijstva in podeželja, je to ena tema, ki je ključna oziroma najpomembnejša tema skupne evropske kmetijske politike in tu bi imel konkretna vprašanja. Pri teh svojih obiskih, ravno nekaj tednov nazaj sem bil v Zagrebu, kjer sem govoril o slovenskih izkušnjah vstopa v Evropsko unijo. Kot podpredsednik, kot .../Nerazumljivo./... evropskega zadružnega sem govoril tudi o tem kako funkcionira to evropsko kmetijstvo in pa zadružništvo, tudi s Srbijo, Črno goro, Bosno in Makedonijo imamo stalne kontakte. Obstaja pa tu nek problem. Ugotavljam, da pač mi bi lahko z njimi še marsikaj več postorili, vendar pa vidim, da nekatere članice Evropske unije, kot so Danska, Nizozemska, Francija, Italija, Nemčija, da vlade teh držav namenjajo neka sredstva tudi za svoje nevladne in ostale organizacije, ki potem izvajajo neke projekte v teh državah. Kot primer, ravno nazaj sem povabljen tudi v sodelovanje, kjer švedska nevladna organizacija s finančno pomočjo njihove vlade izvaja neke projekte razvoja kmetijstva in podeželja v Makedoniji. Švedi o njih praktično nič ne vedo, ampak projekt so dobili, torej vlada jih financira, ker je to za vrednost nekaj 10.000 evrov in zdaj seveda mene prosijo, da bi torej Švedom pomagal tukaj pri tej zadevi, ker pač mi le bolje poznamo, pač bili smo toliko časa v skupni državi in tudi kadarkoli sem dol, v bistvu, ko se oglasim s temi našimi slovenskimi izkušnjami, pač nekje ti Makedonci največ dajo na te slovenske izkušnje in me zanima, če je v tej zadevi, če so predvidena tudi kakšna finančna sredstva, mogoče za neke organizacije tukaj iz slovenskega prostora, ki bi si na podlagi katere finančne pomoči lahko izvajali kakšne projekte. V bistvu je treba vedeti, da tu gre v bistvu za neke male finančne vložke, ki potem na drugi strani odražajo, odpirajo velika vrata tudi za poslovno sodelovanje in ko vidimo na kakšen način, torej na kakšna stranska vrata nekatere inštitucije iz teh zahodnih držav prihajajo v te balkanske države in kako velike posle potem sklepajo, vidimo, da se tisi vložen denar mnogokrat obrestuje in deklaracija je vse lepo in prav, ampak prav bi bilo, jaz govorim za kmetijstvo in podeželje, prav gotovo je tudi v okviru ostalih gospodarskih panog, so marsikatera podjetja ali pa inštitucije, ki bi lahko tudi na svojem področju nekaj postorile, svetovale in s tem odpirale vrata na nek neformalen način tudi za neko poslovno sodelovanje. Ali je tukaj predvideno tudi kaj finančne podpore ali je to res samo kot deklarativno? Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Vrisk. Besedo ima kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Spoštovani. Gospa podpredsednica in predsednik, kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva. Deklaracija je seveda po navadi nek akt, ki ga parlament sprejema, hoče razglasiti .../Nerazumljivo./..., nekaj zelo pomembnega, nekaj, česar do zdaj še ni bilo in zdaj vsemu svetu dal na znanje, da zdaj se pa neko stanje spreminja in bo ta država od zdaj naprej šla po neki novi poti. To so deklaracije o neodvisnosti, deklaracija o kakšnih pomembnih političnih spremembah, o razglasitvi republike recimo ali pa kaj takega. Zato se seveda sprašujem, ne glede na to, da seveda vsebino zelo podpiram, kaj je v tej deklaraciji tako velikega, tako novega, da je potrebno en tak akt sprejet, ki bi naj imel tako težo, na neki tudi simbolni politični ravni? Zdaj mi imamo neke zunanje politične podlage. Parlament je sprejemal že razne resolucije v zunanji politiki pa strateške dokumente zunanje politike in po navadi je vedno bil seveda tudi Balkan notri omenjen, kot ena izmed prioritet. Zdaj ali se s tem aktom res nekaj tako radikalno spreminja, ali je Slovenija zdaj ugotovila, da pravzaprav že nekaj let ne ve več kaj bi počela na zunanjem političnem področju pa mora razglasiti eno tako novo temo, ali kaj? To se sprašujem tudi zaradi tega, ker kot pravim, vse tisto, kar piše v tistih osmih točkah, ki so vsebina deklaracije, seveda ni nič niti malo spornega, nasprotno. Vse je dobro, vse je prav. Ampak kot pravim, kako pravzaprav, kaj je razlog zdaj za to nenadno odkritje Balkana pa zato razglasitev, tako na nek način pompozno. In potem se seveda vprašaš kako bo ta stran to sprejela, ta na katero se to posredno nanaša. In lahko bi se zgodilo, da bi seveda to nekdo tudi razumel kot neke sorte tako malo paternalistično izjavo. Mi smo pred vami in zdaj vam bomo pomagali, da vas bomo popeljali v to lepšo prihodnost, v neko novo okolje kamor je normalno, da si seveda tudi te države, vse, želijo.
Jaz upam, da to ne bo tako, da ne bodo zdaj videli, da se mi oglašujemo za nekega botra napram tem državam zlasti zato, ker v teh državah kot vemo živijo zelo takšni ljudje, ki so dostikrat zelo samozavestno, neradi slišijo, da se jim kdo ponuja kot neka takšna pomoč in tako naprej. Ampak dobro to lahko razumete malo tudi kot neko natolcevanje.
Hočem tudi to reči, da, če do zdaj nismo tako mislili je to zelo slabo kot tukaj piše. In tudi, če do zdaj nismo tako mislili pa zdaj tako mislimo ne vem ali je potrebno to objaviti, da do zdaj nismo tako mislili in da od zdaj naprej bomo. In pri tem, da seveda pa sam mislim, da je pa zelo hvalevredno, da Slovenija odkriva Balkan, ponovno, da ga odkriva, saj gospodarstvo ga je že kot tržišče, kot prostor sodelovanja in tako naprej ni da, upam se ne počuti preveč zvišano v razmerju tega Balkana. Jaz nimam razloga, da ne bi glasoval za to ampak tako se mi odpirajo neka vprašanja kot pravim, zakaj je potreben takšen svečan akt za odkritje nečesa s čimer smo sedemdeset let živeli?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Havla kolega Peršak. Dr. Janvit Golob, prosim.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala gospod predsednik, spoštovani kolegi in kolegice.
Pravo mesto je, da je ta razprava tudi v Državnem svetu, torej pozdrav gospodu veleposlaniku, da je našel pot v to sredino in prenesel problematiko, ki je pravzaprav vezana na osem držav. TO ni majhen zalogaj in Državni svet mora biti ob teh aktivnostih brez dvoma pozoren. Tako da to je kar ena velika naloga, ki si jo zadajamo. Zdaj bo pa nastopilo kar nekaj vprašanj. Poglejte, Državni svet ali ima v sedmih državah, ker osma je Slovenija tukaj, da se razumemo, pandama torej ustrezne organe v vseh ostalih državah, da se na en način lahko povezuje izmenjuje znanja, predvsem to kar je Slovenija dobro razvila že, odnos do civilne družbe, ki v veliki meri podpira demokratične procese. Dopolnjuje moč argumentov pri dogajanju in odločanju v parlamentu. To je eno vprašanje, ki sicer velja nam vsem, da poiščemo ali imamo v ostalih državah ustrezne sredine, ki so na naših institucionalnih nivojih.
Drugo je seveda vprašanje, ki ga je že kolega Vrisk povedal, kdo financira ta Brdo(?) proces. Ker, če se gremo zares mora tukaj nastopati eno finančno ozadje da se ta struktura gradi, bogati in vsebinsko ustvarja. Seveda pa za vseh teh sedem držav pa tudi našo velja, da se državotvornost potrjuje z gospodarsko suverenostjo. Če te države ne bodo imele gospodarskih potencialov lastni, bi rekel suverenosti, bodo kaj hitro tudi zdrknile v politično odvisnost. Ker za njih ravno tako kot za nas velja Jeffresonov(?), tista država, ki si kupuje politično neodvisnost s tem da prodaja gospodarsko kmalu izgubi oboje. Mi smo na robu tega vseh ostalih sedem držav zahodnega Balkana je pa zelo blizu takšnemu dogajanju. In tukaj se pa odpirajo področja, ki so seveda zanimiva; energetika, to ste omenili, ki ima seveda elektrogospodarski sistem katerega slovenski del, ki je svoj lastni sistem je izrazito pomemben za tudi ostali del zahodnega Balkana, ker to je sistem, ki ne deluje samo na besedah ampak dejansko na tehničnem "know how-u" in v velikem investiranem kapitalu.
Naftne rezerve! Hodili so iz južnih republik oziroma zdaj nastalih držav gledati kako ima Slovenija to urejeno vendar lansko leto, ko so prevzeli seveda slovenske pobude drugi krogi se je to dobro urejeno gospodarstvo začelo sesipati pri čemer je bil to vzorčen primer tudi za južni del bivše države.
Potem je tukaj ekologija. Tukaj ima Slovenija eno izredno prednost v smislu trajnostnega razvoja, so že veliki dosežki naj rečem v primer v primerjavi z razvitimi skandinavskimi državami ampak za mnoge situacije na zahodnem Balkanu je pa to vzorno urjeno.
Potem kmetijstvo kakor je to že kolega Vrisk povedal, tudi tukaj imamo tehnični kmetijski "know how", ki je tudi lahko predmet močnih povezav in neke razvojne funkcije. Potem je zveza, ki šepa na celem področju, to je zveza med RR, javno raziskovalno razvojno sfero in gospodarstvo v smislu zviševanja dodane vrednosti. Torej poleg političnih deklaracij je tukaj ogromno možnih vsebin katere mora nekdo gojiti, bi rekel oskrba ali Ministrstvo za zunanje zadeve ali pa to podrediti določenim podsistemom. Ker sedem držav, to ni sedem, ne vem pokrajin ampak ima vsaka država neka svoja pravila, ki zahtevajo izredno subtilne odnose. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dobro, tudi sam se na kratko prijavim k besedi in predajam vodenje podpredsednici.

            MAG. BLAŽ KAVČIČ Spoštovane kolegice kolegi, gospa ministrica, gospod veleposlanik.
Prihodnji teden je v Rimu srečanje torej združenje evropskih senatov, ki se ga bom udeležil kot predsednik Državnega sveta. Smo ustanovni član tega častitljivega združenja in eno od tem s katerimi se bomo ukvarjali je parlamentarna diplomacija. To se nekako povezuje s to temo, se pravi neka iztočnica je, da so predstavniki parlamentov oziroma domov parlamentov ljudje, ki lahko prispevajo neko posebno kvaliteto v mednarodnih komunikacijah kajti niso izpostavljeni tistemu imperativu, ki mu je izpostavljena izvršna veja oblasti, se pravi Vlada, predsednik Vlade, zunanji ministri, ki običajno vstopajo v te mednarodne komunikacije. Če želite lahko parlamentarna demokracija prispeva eno določeno dimenzijo širine mehkobe, dolgoročnosti in mislim, da je tukaj tudi potrebno videti izzive v okviru poročila resolucije, ki jo obravnavamo.
In ko govorimo o medparlamentarni demokraciji želim predstaviti moj pogled na komunikacije državnega sveta. Mi kot veste smo že do sedaj bili zelo aktivni, predvsem v komunikaciji z državami članicami Evropske unije pa tudi izven Evropske unije, še če vzamem Kanado, Kitajsko, Rusijo, Rusko federacijo kjer imajo neko obliko dvodomnega sistema.
Pričakujem tudi, da bomo kar se zahodnega Balkana tiče posebej aktivni v tej smeri. To pomeni, da bomo posebno pozornost posvetili Bosni in Hercegovini, ki ima neko obliko dvodomnega sistema, torej celo popoln po neki terminologiji dvodomni sistem ima tudi Romunija, se pravi s senatom, ki ima popolno zakonodajno pooblastilo kot ena izmed dveh držav članic Evropske unije, ki ima takšno obliko parlamentarne organiziranosti.
Poleg tega mislim, da bomo v Državnemu svetu posvetili posebno pozornost tudi naši jugovzhodni sosedi, se pravi Hrvaški. Ne zato, ker bi imela dvodomni sitem, ker ga nima ampak zaradi tega, ker so v odnosu do Hrvaške močno prisotni slovenski nacionalni interesi. Tako da s tega zornega kota pričakujem tudi, da se bomo v Državnemu svetu specializirali na določene nivoje in vrste komunikacije, ki smo jih že do zdaj znali dobro obvladati in jih bomo tudi v kontekstu sodelovanja z zahodnim Balkanom. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Se še kdo morda prijavlja k razpravi? Če ne potem zaključujem razpravo in gospod Vovk, bi morda želel še vi? Izvolite.

            VOJKO VOVK: Hvala. Glede na razpravo se mi zdi, da sem dolžan nekaj pojasnil, ker sem hvaležen za pripombe in za zamisli.
Glede kmetijstva, direktnih sredstev mi seveda nimamo predvidenih obstajajo pa trije viri na katere močno računamo; priv vir je mednarodnega razvoja pomoč kjer je Slovenija v lanskem letu bila vredna med 8,5 in 9 milijoni kar je malo. Verjetno za kmetijstvo kaj posebnega se ne da, se pa da za tista področja na zahodnem Balkanu, ki so tukaj izjemno recimo nerazvita, recimo Kosovo. Drugi vir so tako imenovana evropska sredstva, "twiningi"(?) kjer je bilo pravilno ugotovljeno, da velike države, ki imajo denar "twininge"(?) prevzamejo potem pa praviloma nas prosijo, da jim pomagamo na zahodnem Balkanu, ker se na temu področju spoznamo. Bilo bi prav, recimo na področju kmetijstva meni osebno se tako zdi, da bi mi bili dovolj korajžni, da bi določene projekte prav na področju kmetijstva, varovanja okolju in tako naprej prevzeli in te "twininge"(?) tudi z lastnimi strokovnjaki speljali. In tretji vir so donacije kjer je recimo spet kosovo pa tudi Črna Gora pa tudi Bosna dobivajo precej mednarodnih donacij, potem pa te mednarodne donacije je potrebno na primeren način tudi porabiti in recimo eno od področij, ki vem, da si ga na Kosovu želijo, v Črni gori pa tudi je pogozdovanje. To je eno področje, ki ga Slovenija verjetno še vedno dobro obvlada, vsaj včasih ga je, na področju celotne Jugoslavije in se iz donacij lahko izvedejo odlični projekti in seveda tudi daljnosežni, ne samo okoljsko, ampak tudi gospodarstvo o gozdovanju. Recimo Kosovo je popolnoma izsekano.
Kar zadeva odločitev naša zato, da sprejmemo deklaracijo, je bila stvar precej preprosta. Vlada je sprejela smernice do zahodnega Balkana, ki obvezujejo Vlado. Mi smo pa želeli s to deklaracijo tudi parlamentu dati možnost, da se o tej deklaraciji načelom izreče in da potem te smernice, ta orientacija za pomoč Zahodnemu Balkanu traja dlje kot ta Vlada, ampak, da nekako načeloma ta zaveza traja naprej za vse vlade še nekaj čaka, ker bo še nekaj časa treba delati na varnosti in stabilnosti Zahodnega Balkana, če hočemo nam in njim dobro, predvsem pa našemu gospodarstvu. Recimo je pa parlament v zadnjih letih sprejemal deklaracije recimo o Jadranskem morju je bila ena taka pa deklaracija o ženskah v oboroženih konfliktih in tako naprej pa se nam je zdelo primerno, da tudi o Zahodnem Balkanu to deklaracijo sprejmemo. Seveda tudi priznavajoč, da smo se nekoč malo preveč oddaljili od tega, kar je nekako naš naravni gospodarski in tudi siceršnji interes. Ampak naše opravičilo je bilo pač to, da se je ta majhna slovenska zunanja politika toliko angažirala glede vstopa v Evropsko unijo in Nata, da drugih prioritet praktično ni bilo mogoče voditi.
Kar zadeva pandan Državnega sveta. Jaz mislim, da je to odgovor, ga je dal predsednik Kavčič, ko je rekel, da gre za parlamentarno demokracijo, ki je vedno bolj pomembna in na tem področju se zmeraj več stvari razpravlja, zmeraj več stvari dogaja. Jaz pa mislim, da še posebej na Zahodnem Balkanu zna biti pomembna, če ne celo ključna parlamentarna diplomacija zavoljo tega, ker imamo nekaj situacij na Zahodnem Balkanu, kjer nimamo niti osnovnega dialoga. Težavo imamo z dialogom med tremi ključnimi nacionalnimi skupnostmi v Bosni, imamo težavo v dialogu med Kosovom in Srbijo, imamo kar nekaj težav, ki bi jih lahko parlamentarna diplomacija oziroma parlamenti s svojimi pristojnostmi, ki so drugačne od izvršilnih, seveda lahko pomagali podirati neke tabuje in vzpostavljati neke odnose, ki jih doslej tam ni bilo in bi pravzaprav to bilo eno sporočilo slovenskemu parlamentu in Državnemu svetu kot delu, da se tem vprašanjem, kjer dialog manjka pa mogoče še posebej posveti. Vesel sem, da prihaja kosovska delegacija sem in eden od ciljev, ki jih skuša slovenska zunanja politika te dni doseči je, da bi bil kljub temu, da Srbija Kosova ne priznava in ga najbrž še dolgo časa ne bo, da se pa vendarle vzpostavi nek dialog med Kosovom in Srbijo, saj vendarle obstaja tudi med Kitajsko in Tajvanom pa Kitajska Tajvana ne priznava, odnosi so pa izjemni med obema državama, ne samo gospodarski, ampak tudi že politični. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod veleposlanik za vaša dodatna pojasnila. S tem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu deklaracije, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. 28.
Kdo je za? (29 članov.) Proti? (1 član.)
Bomo ponovili glasovanje. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. 29.
Kdo je za? (29 članov.) Proti? (Nihče.)
Hvala lepa. Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

            Prehajamo na novo, 4. TOČKO DNEVNEGA REDA pri kateri ponovno prijazno pozdravljam v naši sredi ministrico za javno upravo, gospo Irmo Pavlinič Krebs. Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 27/2010. Obravnavala ga je Komisija za državno ureditev, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Najprej sprašujem gospo ministrico, če želi dodatno obrazložiti predlog zakona? Izvolite.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani svetniki, svetnice. Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po mojem mnenju terja zato, da bo legitimen visoko pod to poro vseh vrst političnih oblasti. Stopnja zaupanja javnosti v politične stranke, v parlament, v vse institucije, v Vlado, so na izjemno nizki stopnji ne samo zaradi krize. Kriza ravno je tisti znak, ki definira in je definiral in je razgalil nujnosti samoomejevanja političnih oblasti, predvsem pa omejevanja prodora kapitala do interesov, ki jih zastopajo politične oblasti. Vse v prid javnemu interesu, zaradi česar ljudje še vedno upajo, da javne oblasti v procesu odločanja po Ustavi v njihovem imenu in za njihov račun sodelujemo.
Kaj so pravzaprav temeljni razlogi za sprejem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kot je pred vami? V letu 2008 smo ratificirali konvencijo Združenih narodov proti korupciji. V procesu približevanju držav članicam OECD smo se zavezali spoštovati tudi v procesu boja proti nezaželenim pojavom, kar korupcija je, standarde, ki so jih te organizacije, članice te organizacije že osvojile in dejansko svet Evrope opozarja na rešitev in obrambo pred posameznimi pojavi. Tudi v teh letih po začetku delovanja protikorupcijske komisije v letu 2004, kot neodvisnega organa smo v slovenskem prostoru lahko zaznali pereče probleme in ugotovili, da do sedaj še niso ustrezno urejeni. Dejansko smo v teh letih spoznali tudi nove pojavne oblike korupcije in nenazadanje Ustavno sodišče je v letu 2006 razveljavilo več členov zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ta zakon je dejansko predvideval neke vrste ukinitev delovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Odgovarjamo torej tudi na to dilemo. Bila je izjemno široka javna razprava o vsebini tega zakona. Kot veste, smo uvodoma želeli zaradi nesporne ugotovitve stroke, da sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, ker obstoji konflikt interesov, vgrajen v sami funkciji, ne zaradi ljudi, ki te funkcije opravljajo. Osnovna rešitev tega predpisa je vsebovala  tudi ta člen. Poslanci koalicije so se odločili, da je sistemsko bolj ustrezno, da je ta rešitev v zakonu o poslancih, ki ureja, definira nezdružljivost. To je po oceni Vlade tudi res. Ker prvi poskus uzakonitve te nezdružljivosti ni uspel, so se koalicijske stranke zavezale, da po lokalnih volitvah oziroma do konca leta vendarle s spremembo in novelo zakona o poslancih to nezdružljivost uzakonijo.
Jaz vam bi v tem uvodnem delu rada pojasnila v čem je razlika in dodana vrednost med zakonom o preprečevanju korupcije iz leta 2004, potem iz leta 2006 predpis, ki je bistveno, bistveno presegel v negativnem smislu, standarde, ki jih je Republika Slovenija na področju preventivnega dela zoper korupcijo že dosegla in tu je dejansko 10 takih pomembnih sklopov, ki jih želim zgolj uvodoma na hitro poudariti. Cilj pa je bil tega zakona, da presežemo pri definiranju, klasično poimenovanje preprečevanja korupcije, ampak vzpostavimo nek osnovni okvir za pregledno, pošteno delovanje javnih oblasti in predvsem preventivno delovanje na teh področjih, kjer seveda upravljamo s pomembnimi javnimi sredstvi in javnost pričakuje, da se oblast v pomembnem delu samoomeji, ko ji je zaupana taka pomembna naloga.
Zdaj komisijo za preprečevanje korupcije uvajamo, določamo tako kot seveda pričakujejo mednarodni standardi, kot neodvisen in samostojen organ, ki je zadolžen za izvajanje strateških ciljev predlaganega zakona. Razlika med starim in novim zakonom je, da se število funkcionarjev, ki so opravljali naloge v komisiji zmanjšuje. Po stari ureditvi je bilo 5 funkcionarjev in sicer predsednik, namestnik in trije funkcionarji. Zdaj v predlogu zakona predvidevamo tričlansko komisijo za preprečevanje korupcije, ki bo delovala kot senat, torej predsednika in dva njegova namestnika. K predlogu je predvideno, da bo imenoval te tri funkcionarje predsednik države. Na podlagi predloga primernih kandidatov, ki jih bo predsedniku države posredovala izborna komisija. Izborno komisijo sestavljajo predstavniki Vlade, Državnega zbora, neprofitnih organizacij, sodnega sveta in uradniškega sveta. Nadzor nad delom komisije se bo še naprej ohranil tako kot je bilo predvideno zdaj in sicer bo nadzor opravljal Državni zbor. Mandat komisije bo za predsednika 6 let, za oba namestnika 5 let. Naloge te komisije so preventivnega značaja. Izdajala bo tudi načelna mnenja, kot je bilo po stari ureditvi vendarle in z njimi tudi seznanjala javnost, načelnik, tisti o katerih se bo izdajalo načelno mnenje imajo še naprej zagotovljeno popolno pravico do zasebnosti. Razlika, dodana vrednost pa je glede na prakse, ki so bile ocenjevane, torej analiza teh načelnih mnenj pa je torej, da smo dodali, da posameznik, ki bo obravnavan na podlagi neke pobude ali fizične osebe, da se njegovo ravnanje presodi, bo imel pravico podati odzivno poročilo. Podobno, kot je to ravnanje predpisano Računskemu sodišču.
Pomembna novost v zakonu je tudi obveznost vseh organov in organizacij javnega sektorja, to so ne samo osebe javnega prava, ki so definirane v zakonu, v različnih zakonih, ampak tudi za javna podjetja, gospodarske družbe s prevladujočim vplivom države ali občine, bodo dolžne v vse pogodbe vnesti protikorupcijsko klavzulo, katere vsebina je definirana v zakonu. Ta protikurupcijska klavzula bo morala biti najmanj v obsegu kot jo zakon definira. Če se bo ugotovilo, da je pri kakšnem pravnem poslu bil uresničen kateri izmed znakov, navedenih v tej protikorupcijski klavzuli, pomeni, da bo taka pogodba nična. Ta ničnost seveda se bo ugotavljala po postopkih in načinu, kot to predvideva obligacijski zakonik, ki seveda pravi, da je vsaka pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, moralo in prisilnimi predpisi, nična. Ampak ta protikorupcijska klavzula postaja obveza organov, ki sem jih prej naštela, da jih vnesejo in seveda skrbno ravnanje pri tehtanju, da pri sklenitvi poslov, kjer se porabljajo javna sredstva ne bi prišlo do privilegiranja  zasebnih interesov pred javnimi, ki jih te pogodbe zagotovo zasledujejo.
Naslednja novost je zaščita prijaviteljev. Opozorila nevladnih organizacij, tudi sama analiza, ki jo je opravljala protikorupcijska komisija je, da ljudje, ko prijavljajo tovrstna ravnanja, za katere ocenjujejo, da so nepošteno in imajo znake korupcije, ne želijo zaradi strahu pred šikaniranjem predstavnikov javnih oblasti, pravzaprav o tem spregovoriti, tudi takrat, ko je v postopku potrebno dokazati in presega to ravnanje in že ima znake kaznivega dejanja. Zato uvajamo zaščito prijaviteljev, ki je novost in ki je nujna, da bodo ljudje o teh ravnanjih bolj sproščeno sporočali.
Glede načrtov integritete. Dejansko jih noveliramo. Posodabljamo. Načrt integritete ni nič drugega, kot ocena korupcijske izpostavljenosti posamezne osebe javnega prava. na komisiji smo na pobudo vašega predstavnika, gospoda Peršaka želeli olajšati osebam javnega prava pripravo teh načrtov integritete, zato smo zapisali, da bodo v zakonu o amandmajih, ki bodo jutri obravnavani, da bodo vzorčni primer načrta integritete zavezanci, se pravi iste osebe javnega prava, sami oziroma njihovi predstavniki ali združenja pripravili skupaj s komisijo. Gre za tipske primere, ki bodo na primer za lokalne skupnosti, za bolnice kot posamezne osebe javnega prava, bodo skupaj torej predstavniki teh oseb s komisijo ocenili tvegana delovna mesta in tudi priporočila pripravili kot neke vrste tipsko oceno tveganja v tej organizaciji, zaveza seveda v vseh teh javnih organizacij pa bo, da se bodo tega držali.
Novost v tem zakonu je tudi ureditev vprašanja lobiranja. Z nekaj amandmaji, ki bodo jutri predmet obravnave, smo dejansko želeli pripraviti register lobistov in definicijo lobiranja definirati približno tako, kot to priporočajo dokumenti Evropske unije. Evropska komisija ima register lobistov, tam je prostovoljen. Ugotovili so, da to prostovoljstvo ni najboljše. Njihov naslednji korak gre v definiranju obveznega včlanjevanja v register lobistov. Iz osnutka zakonov, ki je pred vami, smo zaradi velikih razprav na to temo definirali tudi vprašanje lobiranja drugače. Dejansko amandma predlaga črtanje, da gre za plačano dejavnost. Torej bo zdaj lobiranje vsak nejaven stik predstavnika posamezne interesne organizacije z odločevalci, odločevalci na področju, ne v upravnih postopkih, ne v postopkih javnega naročanja, tam lobiranja ne sme biti, odločevalci, torej tistih, ki sprejemajo politike. Gre za občinske svetnike, njihove uprave, gre za ministrstva, njihove uslužbence, ki pripravljamo politike na posameznih področjih. Gre za nejaven stik. S tem zakonom želimo spodbuditi javno lobiranje, da temu tako rečem. Zakon oziroma resolucija o normativni dejavnosti spodbuja javno lobiranje ali javno izražanje interesov posameznih ciljnih skupin skozi postopek priprave posameznih odločitev, skozi priprave predpisov in politik. Najmanj 30 do 60 dni bo vsak predpis v obvezni javni razpravi in organizacije bodo tem organiziranim lobistom, ki se bodo registrirali tudi po dejavnosti, vse te predloge dolžni pošiljati, ker želimo spodbuditi javno izražanje interesov in v tem delu dati dodatno vrednost. To ni predmet ureditve tega predpisa. Tu urejamo nejavno lobiranje. Dolžnost vsakega, ki je predstavnik javne oblasti bo, da bo vodil zapis, ko bo k njemu prišel predstavnik, registriran lobist. Ta registriran lobist bo moral povedati, da je registriran in enostavno povedati kaj želi, v imenu katere interesne organizacije želi, da je neka politika drugačna kot je. Ne bo smel ponujati daril, ne bo smel, to je vse pač sankcionirano že v drugih predpisih. Ampak to so nezaželjena ravnanja, so, da se za privilegiranje zasebnega interesa posamezne interesne organizacije ob zasebnem stiku prepreči ponudba nekih ugodnosti organov javne oblasti za to. Skratka, uslužbenci bodo morali, ko bo prišlo do takšnih zasebnih stikov voditi zapise teh stikov, jih poslati komisiji za preprečevanje korupcije, hkrati pa bo moral ta lobist enkrat na leto poslati poročilo. V temu poročilu bo moral tudi povedati koliko je ob teh lobiranjih od interesne organizacije zaslužil. Zaradi tega tudi v predlogu amandmaja, ki bo jutri ne predvidevamo več, da se predvideva nadzor nad premoženjskim stanjem lobistov kajti v pomembnem delu ni nujno, da se posamezna organizacija, interesna, ukvarja samo z lobiranjem in bi s tem prekomerno presegli v vpogled v zasebne podatke o prihodkih posameznikov. Tisti del, ki bo pa v procesu zagovarjanja interesov, interesnih institucij dosežen bo pa v poročilu, ki ga bo protikorupcijska komisija enkrat na leto prejela, definiran. Tako da tukaj urejamo dejansko ta proces po priporočilih OECD in dejansko podobno kot evropska komisija oziroma izboljšujemo njihovo prakso.
V poglavjih, povezanih s preprečevanjem nasprotja interesov in nadzora nad premoženjskim stanjem uvajamo posodobitve. V temu delu je pomembna novost javnost podatkov pri premoženjskem stanju zavezancev za čas trajanja njihove funkcije in možnost primerljivosti pred, med in po prenehanju mandata. Kot veste je prejšnji zakon javnost predvideval odločbo Ustavnega sodišča je v temu rekla, da javnost ima pravico izvedeti o premoženju svojih funkcionarjev pomembne podatke, ne pa nujno vse. Ne nujno tiste, ki razkrivajo tiste osebne podatke funkcionarja, ki lahko pripeljejo do tega, da je ogrožena tudi njegova varnost. Mi smo torej pri pripravi podatkov, ki bodo javno objavljeni upoštevali odločbo Ustavnega sodišča, podatki o višini deleža v podjetjih, to bodo vse javni podatki, ne bo pa EMŠO pa stalno bivališče funkcionarja. Skratka, črtajo se tiste identifikacijske okoliščine posameznika, ki bi lahko ogrožale njegovo varnost. Je pa seveda še vedno toliko podatkov, da absolutno se da videti premoženjsko stanje posameznika. Tako da torej javnost urejamo na ustavno sklade način
Potem, povsem novo je pa poglavje o nasprotju interesov, ki pod grožnjo sankcije ne dopušča več, da bi v katerem koli postopku sodeloval kdo, ki ima v temu postopku zasebni interes. Samo res še nekaj, glede prijave premoženjskega stanja, tukaj ni več občinskih svetnikov, potem tudi vas ne, so pa dodani uradniki na položajih, dodani so posamezniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja in v temu delu nadgrajujemo torej tudi osebno veljavnost, dolžnosti poročanja o premoženjskem stanju tudi za te osebe.
Torej s tem predlogom se lastniški delež, ki ga ima funkcionar in ki prepoveduje poslovanje podjetja z osebami javnega prava zmanjšuje z do sedaj določenih 20% na 5%. Nekaj odstotkov je bilo potrebno dopustiti zaradi možnih špekulativnih namenov, da bi kdo kupil kakšno delnico in preprečil poslovanje neke organizacije, kjer je bil zaposlen z osebami javnega prava. Ta prepoved poslovanja bo veljala še leto dni po zaključku funkcije.
Uvajamo tudi novo določbo, ki določa, da posameznik po zaključku funkcije ne bo smel vsaj še dve leti poslovati kot predstavnik zasebnega podjetja z osebo državnega prava kjer je prej opravljal posamezno funkcijo. To so tako imenovana zaprta vrata, torej da bi nekdo, ki je šel v zasebni sektor potem takoj se vrnil kot lobist kar niso redke prakse v našem sistemu.                               
Mi smo v Zakonu o preprečevanje korupcije na zahtevo aktualnih predstavnikov komisije, ker v starem Zakonu o preprečevanju korupcije so imeli določen neponovljiv šestletni mandat, ta se jim izteče 30. septembra letošnjega leta. In dejansko v prehodnih določbah določamo, da predsednik, namestnik predsednika ter člani komisije po temu zakonu, torej po novemu zakonu ne morejo biti ponovno imenovani.
Sami so dejansko želeli, da se zaradi integritete tega predpisa, da ne bi kdo mislil, da si bivša komisija podaljšuje mandat s sprejemom tega zakona, torej dajejo možnost, da bo mandat lahko še enkrat istim članom sveta je to njihova izrecna zahteva. V temu zakonu tudi ustrezno urejamo sankcije kar je umanjkalo v prejšnjem zakonu.
Tako da zakon je izjemno restriktiven za funkcionarje, pričakuje se, da vendarle javne oblasti so v odnosu do javnosti tudi s takšnimi sistemskimi ukrepi tako odprte, da bo na koncu mogoče dolgoročno zaupanje ljudi v politiko doseglo lahko višji nivo. Tako da, jaz vas prosim za podporo temu predpisu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospa ministrica. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev pojasniti stališče? Kolega Vnučec, izvolite.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovana kolegica, kolegi, spoštovani gostje, spoštovana ministrica.                                                                                                                
Komisija zakon podpira. Ima pa komisija konkretne pripombe, ki bi jih pa zdaj naštel čisto tako, da osvežimo tistim, ki ste to prebrali ali pa mogoče tudi niste, da bo bolj pregledna zadeva.
Predlagamo, da v komisijo, ki predlaga seznam primernih kandidatov predsedniku države, da se poleg omenjenih institucij, ki jih imate tam napisane, člani Vlade, Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora, Računsko sodišče, Sodni svet in uradniški svet vključi tudi Državni svet. Kajti menimo, da se po pomoti Državni svet izključuje, čeprav vemo, da je to drugi dom, sestavni del tega parlamenta. Opiramo se pa na prejšnjo prakso, kajti zakon pred tem, ki se mu je reklo zakon o nezdružljivosti upravne javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki .../Nerazumljivo./... sicer parlamentarno telo, je imel poleg predstavnikov Državnega zbora tudi 2 predstavnika Državnega sveta, ki sta sodelovala v delu te komisije. Zato mislimo, da je smiselno oziroma, če že se tukaj govori o aktivnem usklajevanju, delovanju državnih organov, da se tudi vključi pristojna komisija Državnega sveta.
Potem določbe 24. člena predloga zakona. Določa prijavo neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Tukaj opozarjamo, da je treba ločiti med neetičnim in nezakonitim. Praksa namreč kaže, da je lahko neko dejanje neetično, ni pa nezakonito. Tako, da tukaj predlagamo ponovni razmislek in, da se to loči. Potem menimo, da bi kazalo razmisliti o bolj določeni dikciji tretjega odstavka 26. člena, ki določa nezdružljivost opravljanje funkcije in izjeme. Člen namreč govori, če opravljanje dejavnosti ne bi vplivalo ali dajalo videza vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije, v povezavi z opredelitvijo vpliva ali dajanja videza. Menimo, da je to, bolj natančno morali ta dejanje videza in katera je ta objektivna presoja, ki mislim, da je sedaj otežena, kako zdaj tukaj dajanje videza vpliva na neko nepristransko opravljanje funkcije.
Potem zakon o določbah 47. člena določa vsebino načrta integritete, ki so ga dolžni državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije in tako naprej, oblikovati in sprejeti načrt integritete. Tukaj predlagamo, da za lokalne skupnosti to ne velja za vsako občino posebej, ampak, da je to za vse lokalne skupnosti enako, kajti menimo, da je to čista birokracija in da občine se med seboj bistveno ne razlikujejo, zato imamo konkretno pripombo in sicer predlagamo tako, da se tretji odstavek 47. člena dopolni: "Komisija usposablja osebe iz druge alineje prejšnjega odstavka brezplačno. Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije pripravi načrt integritete za vse lokalne skupnosti. Z načrtom integritete se obvezno seznani vse zaposlene." Obrazložitev je taka, kot sem že povedal, se pravi, da bi tukaj poenostavili in pa prihranili delo lokalnim skupnostim na tem področju.
Potem pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju zavezanca, drugi odstavek 42. člena določa: "Podatke iz prejšnjega odstavka za zavezanca, ki jih je lahko možno pridobiti iz uradnih evidenc, pridobi komisija sama." Predlagamo, je potrebno, da se to smiselno preoblikuje, za pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju je potrebno vzpostaviti tak sistem, da bo točno razvidno kdaj in katere podatke je kdo zbiral. Prav tako bi kazalo razmisliti o določbo četrtega odstavka 42. člena, po kateri lobist komisije ni dolžen posredovati podatkov. Menimo, da zaveza, dolžnost lobistov po posredovanju podatkov, gre za tisti del, za delo, ki ga je opravljal pred, preden je postal lobist, ne bi nesorazmerno posegala v njegovo zasebnost, kajti za lobista, če bo to delo opravljal, bi se tudi moralo vedeti kaj je prej delal. Prav tako predlagamo, da se pretehta 45. člen, nesorazmerno povečanje premoženja, po katerem so spet lobisti izvzeti in jim ni potrebno poročati komisiji za ta primer nesorazmerno povečanja premoženja. Kot vemo, to sedaj moramo vsi poročati po tej veljavni zakonodaji. Potem predlog zakona v 77. členu določa od 400 do 4.000 za prekršek odgovorne osebe. To se nanaša na prejšnjo pripombo za lokalno skupnost. Menimo, da v primeru, če je ta pripomba sprejeta, da je za lokalne skupnosti to enotno, potem je ta kazen brezpredmetna in pa na koncu osmo poglavje, lobiranje. Tukaj predlagamo, v tretjem odstavku 56. člena piše kdo ne more biti lobist in govori, da so to funkcionarji še po preteku dveh let svoje funkcije, mi pa predlagamo, da se vnese, da so to tudi funkcionarji političnih strank. Kajti vemo kdo imenuje funkcionarje. Funkcionarje imenujejo politične stranke iz vladajoče koalicije, tudi opozicije kdaj in tako da v nekaterih skupnih organih, tako da mislimo, da bi bilo smiselno omejiti tudi za tiste, ki nastavljajo te funkcionarje. Vsaj za višje, najvišje funkcionarje političnih strank. Kako točno to, prepuščamo ministrstvu.
In pa na koncu bi samo omenil, da pač pogrešamo v tem zakonu dolgo najavljeno odločbo o nezdružljivosti poslanske in pa županske funkcije. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Vnučec. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu? Kolega Peršak, izvolite.

ANTON PERŠAK: Spoštovana gospa ministrica, spoštovani kolegi. Jaz zakon sem podpiral že na komisiji, ga podpiram tudi zdaj. Rad bi, zato sem se pravzaprav javil, posebej omenil kooperativnost gospe ministrice, ona je že pojasnila rešitev, ki je zdaj v zvezi s to obveznostjo občin, drugih oseb javnega prava, da pripravljajo, vsaka pripravi svoj načrt integritete kako je zdaj to rešeno in s tem, kot vem, se je usklajevalo tudi s Skupnostjo občin Slovenije in mislim, da je rešitev dobra, čeprav je nekoliko drugačna, kot smo rekli na komisiji, ampak to, kar je ponujeno, če bo tako sprejeto, po mojem popolnoma ustreza. Strinjam se pa tudi z vašo lastno oceno, da je zakon zelo restriktiven, da utegne marsikomu povzročiti malo paranoične občutke pa upam, da bo funkcioniral. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Kolega Vrisk.

            PETER VRISK: Predsednik, hvala za besedo. Vprašanje in pripombo bi imel k 35. členu in sicer določba prvega odstavka 35. člena predvideva, da naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, ne smejo poslovati s subjekti v katerih je funkcionar, ki opravlja funkcijo pri naročniku, član poslovodstva ali udeležen najmanj v določenem, najmanj 5% deležu pri kapitalu oziroma upravljanju. Ta določba je razumljiva in ne poraja vprašanj. V drugem odstavku 35. člena pa je določeno, da prepoved iz 1. člena, iz 1. člena, 35. člena smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč. Ta prepoved se mi zdi vprašljiva iz vidika nepoklicnih funkcionarjev, za katere ne velja prepoved, da so na primer izvoljeni v poslovodne organe pravnih oseb zasebnega prava ali interesnih organizacij, bodisi pridobitnih, bodisi nepridobitnih, ker bo članstvo funkcionarja pri teh organih vnaprej zaprlo dostop organizacij do državnih pomoči, tako razumem to zadevo. Vprašanje je pomembno zaradi finančne pa gospodarske krize, katere premagovanje je za posamezno organizacijo lahko odvisno od dostopnosti ukrepov državnih pomoči. Pogodba, sklenjena v nasprotju s temi prepovedmi je po zakonskem predlogu seveda nična. Predlog zakona vsebuje še določbo o veljavnosti omejitev glede pogodb, sklenjenih pred nastopom funkcije, enako smiselno in potrebno pa bi bilo določiti časovni učinek omejitev glede na prenehanje funkcije po mojem mnenju.
In pa še vprašanje in pripomba k opredelitvi lobista. Po 14. točki 4. člena je lobist oseba, ki opravlja dejanja lobiranja za plačilo, dejanja lobiranja pa so vsak odplačni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev. Lobiranje pa je opredeljeno kot s strani interesnih organizacij, lobistom plačane oblike nejavnega vpliva na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Določbe iz katerih izhaja, da je lobist lahko zaposlen v interesni organizaciji sprožajo vprašanja ali se za lobista šteje tudi oseba, ki je po ustavnem aktu ali na delovnem mestu v neki interesni organizaciji zaupano predstavljanje in pa zastopanje interesne organizacije na določenem področju, za svoje delo pa prejema plačilo kot delavec ali funkcionar interesne organizacije. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ja, kolega Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Torej jaz zakon tudi podpiram in nimam pravzaprav nobene konkretne pripombe k temu, kar je že v našem imenu posredoval gospod Vnučec. Kljub temu bi pa rad 3 vsebinske stvari povedal. Prvič je ta, da je izraženo upanje, da po tem novem zakonu ta nova struktura protikorupcijskega organa ne bo tako lahkotno širila levo, desno, razen znak o korupciji, kot se je to dogajalo dosedanjemu šefu Dragu Kosu. Vem celo za primere, ko stvari ni razumel pa vendarle najprej se odločil za to, da je označil pa šele zatem primerjave.
Zdaj veseli me, da so prijavitelji zaščiteni, to prav gotovo da neko sproščenost. Ampak na drugi strani bi pa izrazil tudi pričakovanje, da bodo tudi obdolženi primerno zaščiteni. Kajti v tej naši trenutni slovenski praksi imamo nekaj ljudi, ki tako rekoč za svojo sveto dolžnost imajo, da pišejo razne prijave in seveda imajo tudi pri tem zelo bujno domišljijo in jaz se začenjam zadnja leta prav čuditi zakaj taki ljudje imajo tak visok odziv v posameznih državnih organih.
Tretja stvar, ki me tudi veseli je seveda, da je to lobiranje nekako legalizirano, da ima svojo družbeno identiteto. Seveda ob tem pa žal ne moremo podati kritične pripombe, da bi bil pa vendarle čas, da se uredi tudi odnos med Državnim svetom in Državnim zborom, ki ga preprečujejo nekaj nevmesnih določb Poslovnika Državnega zbora. Na primer ob teh definicijah lobiranja res ne vidim več nobenega razloga zakaj, če Državni svet ob eno ustavno telo, drugo po rangu, posreduje neko mnenje, nek konkretni predlog k zakonu, zakaj ne more biti kvalificiran predlagatelj. Saj ne bomo mi odločali, niti posamezen državni svetnik .../Nerazumljivo./... Državni zbor po svoji pristojnosti in to, da se odreka ta legaliteta, se mi zdi resnično nevmesno. Da ne bom kaj drugega rekel. Ravno tako se mi zdi tudi zelo neprimerno, da smo Državni svetniki, ko upravičeno damo veto na kakšno sestavino zakona, pravzaprav prisiljeni rušit celoten zakon. Jaz mislim, da je to globoko nesmotrno ravnanje in je tudi v določeni povezavi s tem, kar želimo, s tem novim zakonom o preprečevanju korupcije odpraviti. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Ja, kolega dr. Janvit Golob.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovana ministrica, spoštovani kolegi. Pravno vse lepo pa prav, samo življenje ima pa svojo pot in v skrbi gospe ministrice, ki je predstavila zakon za javno higieno na celi vrsti sektorjev institucij v državi je pa spregledano torej svetovanje v nadzornih svetih. Zdaj pa ne vem, ali gre to pod vaš resor, ali vi to tudi zajemate notri ali ne. Vsekakor, ker je pa stranka, kateri vi pripadete, precej vključena v gospodarsko in raziskovalno sfero, je prav, da se na tem mestu tudi to spregovori. Gre za izbor članov nadzornih svetov, ki je na papirju lepo zastavljeno. Kas, kadrovsko akreditacijski svet naj bi nabral ponudbe posameznikov, ki se želijo tam uveljaviti in delovati v nadzornih svetih, tako kot se je to predsednik Pahor zamislil. Na papirju zelo v redu, samo praksa pa kaže, da deluje sistem v smislu .../Nerazumljivo./... in ko začne funkcionirati ta sistem prijave, začnejo delovati tudi telefoni in na Ministrstvu za gospodarstvo je telefon gospoda Andreja Pagona izredno močno ogret.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega dr. Golob, eno prošnjo imam. Jaz sem vas zelo lepo razumel, mogoče vseeno v tem drugem domu slovenščino uporabite, vsaj kot prevod.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: .../Nerazumljivo./.... Kogar institucija, tega oblast, to izhaja iz tridesetletne vojne, .../Nerazumljivo./... bi recimo se dalo razumeti tudi v tem smislu. Ampak gre za nekaj, kar morate v okviru stranke ali pa v okviru vašega ministrstva pa vplivati na drugo ministrstvo, izboljšati, ker zadeva postaja, milo rečeno, inficirana in nehigienična. Da ne rečem, da na področju energetike danes skoraj, da že vratarica mora imeti oranžno knjižico, torej ali oranžen vsaj trakec, da je pripadnica nečesa. Ker posledice, ki se bodo v gospodarski sferi kazale zaradi preveč selekcioniranega izbora iz ene stranke, znajo biti zelo neprijetne.
Ko pride od Kasa naprej na selekcijo izbora, bi rekel, da je bistveno ali si naš, ne pa ali si strokovnjak in to kaže na več mestih. Tako, da jaz danes nočem biti konkreten, dam eno generalno pripombo, da zadeva ni več higienična. To še v prejšnjem režimu pred letom 1990 so pazili na eno .../Nerazumljivo./... izbora, da ne rečem še potem, brez Kasa se je tudi pazilo, to je stroka nad politiko, nad pripadnostjo stranki, zdaj je pa ta zadeva dosegla že take razmere, da moram tukaj intervenirati. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega dr. Golob. Želi še kdo besedo? Če ne, bi vas vprašal gospa ministrica, želite na nekatera vprašanja, pobude morda na kratko reagirati?

            IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa za posredovane pripombe. Glede razprave na komisiji, smo o pripravi amandmajev, ki jih vi seveda še nimate, ker je seja po nujnem postopku in bodo jutri na seji Odbora za notranjo politiko Državnega zbora, rešitve, ki v pomembnem delu odgovarjajo tudi na razpravo in pripombe, ki so bile posredovane s strani svetnikov, tako da tu vprašanje ali pripombe, ki so relevantne narave, ne bodo upoštevane, je odgovor, da absolutno bomo to upoštevali. Tudi glede lobiranja. Lobiranje, besedica plačano iz te definicije, mogoče nisem bila zadosti jasna, zdaj odpade. Ampak je lobiranje vsak nejaven stik lobista z javno oblastjo in v procesu ko ona pač o čem odloča. Gre za nejaven, zaseben stik. Torej, ko pride nekdo k rangu ljudi, ki pač v tem procesu sodelujejo, tudi k uslužbencu, ki popravlja nek predpis. Tako da tu smo res skušali narediti stvar, saj ne, da bi človek rekel, da bomo rešili Slovenijo s temi rešitvami, ampak register lobistov bo naredil stvar transparentno. Videlo se bo kdo je predstavnik kakšnega interesa. To je vse zakonito. To ni nič pregrešnega. Izražanje interesov je eden izmed načinov, ki je v vsaki demokratični državi absolutno dobrodošel. Ne morejo se politične oblasti zapreti v sobo, ko so enkrat izvoljene in ne komunicirati z interesi, ki se pojavljajo med družbo. Ti interesi morajo biti slišani, raznorazni, tudi interesi posameznih podjetij in tako naprej. Dokler so javni, jih slišimo vsi, ko pa so zasebni in lahko pripeljejo do nekontrolirane porabe javnega sredstva, ki ni nujno v javnem interesu pa je prav seveda, da to zaznamo in skozi te transparentne postopke tudi zasebnega stika med interesom in posameznikom, ki je vključen v procesu odločanja, bo ta transparentnost bistveno večja kot je bila sedaj.
Glede 35. člena. Jaz bi gospoda svetnika, zdaj ga ne vidim, ga ni tu, bi bila  zelo hvaležna za to pripombo glede podžupanov in tako naprej. Mislim, da je imel napisano in bi mi še danes lahko ta del pogledali, ker do jutri pripravljamo amandmaje.
Glede vprašanja izborov članov nadzornih odborov. Vprašanje kooperativnega upravljanja je v naši državi na izjemno nizki ravni. Tu posamezniki ste že zdavnaj prišli do tega spoznanja. Politične oblasti pa na točki, ko nas je na to opozoril OECD. Ko so pregledali postopke in način upravljanja s kapitalskimi deleži države v različnih, kot na različnih naložbah, seveda standarda za vstop v trideseterico najbolj razvitih, na tej točki nismo izpolnili. Med njimi je tudi vprašanje legitimnosti političnih oblasti, ko dosežejo oblast, da je del plena, pomemben del plena tudi delitev funkcij v nadzornih, upravnih in ostalih osebah, kjer pač imamo po zakonodaji obstoječi pravico deligirati kot ustanovitelji svoje predstavnike.
Ni mogoče, da javni interes, ki ga izražajo predstavniki v nadzornem svetu, se meri skozi politično pripadnost posameznega predstavnika v tem nadzornem interesu. Da pa resorni minister ne bi imel vpliva, da med kompetentnimi, torej preko Kasa preverjenimi, torej strokovno zadosti usposobljenimi kadri, med naborom le teh, ne bi smel izbrati tistega, za katerega meni, da mu bolj zaupa pa tudi ni praksa v tujih državah. Vendarle interes Vlade kot ustanovitelja se izraža, se mora izrazit tudi skozi delovanje nadzornega sveta. Torej nadzorni svet je glasnik ustanovitelja. Ustanovitelj sam ne posega v upravljanje, ampak nadzornemu svetu da navodila in seveda pričakuje od njega, da bo odgovorno spremljal in nadziral porabo javnih sredstev. Problem, ki je pri nas bil, je bil v pomembnem delu ta, da so bili nadzorniki, ne glede na to ali so bili kompetentni ali niso bili kompetentni, člani nadzornih svetov. Dodana vrednost teh kasov je zagotovo ta, da neodvisno telo definira kdo je strokovno kompetenten. Iz tega jih zagotovo pade več in vprašanje izbire potem ministra, ki vsekakor je politik, med temi strokovno usposobljenimi pa je v delu zagotovo politično. Je politično in vedno bo politično tudi ostalo, dokler bomo lastniki kapitalskih naložb v podjetjih in bomo morali sodelovati v imenu Vlade, kjer nas pa parlament seveda vsakih pet minut vpraša kako upravljamo z državno srebrnino, ki je v kakem podjetju doma in še lasti v kakem podjetju pa že v celotni 100% lasti. Tako da to razmerje med politiko, ki dejansko nastopa kot ustanovitelj in kot skupščina, Vlada je danes v podjetjih, ki so v 100% državni lasti, predstavlja skupščino, ki odloča o politiki v tem podjetju v 100% državni lasti. Nadzorniki so predstavniki ustanovitelja. Da so nekompetentni, je katastrofa. S Kasom smo seveda želeli, da so ljudje, ki gredo tja preverjeni in so usposobljeni in resorni ministri seveda morajo, oni odgovarjajo na Vladi seveda tudi za korektno upravljanje z javnimi sredstvi v teh podjetjih. Toliko, ne bi se želela opredeljevati do teh oranžnih Lahovnikovih, oranžnih. Jaz imam občutek, da kolega minister je vedno manj oranžen. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za neposredne odgovore gospa ministrica. Zaključujem razpravo. Na glasovanje, spoštovana kolegica, kolegi, dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. 27.
Kdo je za? (26 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. Zahvaljujem se za vašo prisotnost gospa ministrica.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Pri tej točki sodeluje gospod Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Torej pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ste prejeli 31. marca in tudi na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo po elektronski pošti 6. aprila in na klop.
Morebitne amandmaje k predlogu Državnega sveta, zakonodajno iniciativo vložite v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagatelja pobude za zakonodajno iniciativo, kolega Ščernjavič, želite dodatno obrazložiti predlog? Ni potrebno. Dajem besedo poročevalcu Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kolega Zupančič izvolite.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo gospod predsednik, podpredsednica, državni svetniki, lep pozdrav predstavniki Vlade. To problematiko poznate. Skoraj ni seje, v kateri se ne bi pogovarjali o skladu kmetijskih zemljišč na tak ali drugačen način.
Državni svet je pri spremembi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov dejansko tem spremembam predvsem v štirih točkah nasprotoval. Tako so bili sklepi kar po vrsti komisije, potem Državnega sveta in potem še izglasovan veto. Šlo je pa za to, da smo nasprotovali, kot sem že rekel, v treh točkah, v štirih točkah, se pravi šlo je za spremembo na delu, ko se je ukinjal nadzorni odbor sklada, potem prenos del gozdarske službe na sklad. Tretja zadeva je bila prenos stavbnih zemljišč na občine in pa četrta zadeva, koncesije, se pravi del koncesnin občinam. Ta zadeva je bila za nas tako moteča, da tako kot sem že rekel, smo temu nasprotovali in pa seveda je tudi po naši oceni je to, bo zelo oslabilo delovanje sklada in pa seveda tudi ustanove kot je zavod za gozdove.
Glede na vse skupaj, je potem gospod Ščernjavič podal predlog za spremembo zakona. Ta predlog je bil posredovan predsedniku in pa državnim svetnikom in seveda je bil samo načelen, da naj pripravimo pač ta predlog, ki je bil tudi pripravljen in seveda komisija ga je obravnavala in do njega, po dolgi razpravi na komisiji, zavzela stališče, da ga v vseh štirih delih podpre. Bilo je sicer kar nekaj dileme. Nekateri svetniki so podpirali samo določen del, nekateri drugi, tako da so se stvari pač zelo izmenjavale in na kocu smo pa ugotovili, da ima smisel spremeniti, vrnit zadevo v vseh štirih delih in jaz bom šel, mislim, da bo treba okoli tega kaj več reči, bom šel tudi skozi te ključne člene, ki se spreminjajo, ki jih želimo državni svetniki, da se spremenijo: Se pravi, pri 1. členu s predlagano spremembo se vzpostavlja prejšnjo kadrovsko ureditev, ki omogoča gospodarjenje z državnimi gozdovi, jasneje se opredeljujejo naloge in roki za izvedbo omenjenih del s strani Zavoda za gozdove Slovenije, kot pomoč skladu pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Z uveljavitvijo tega zakona ni več potrebe po letni pogodbi med zavodom za gozdove in skladom, razen za morebitna posebna dodatna dela, ki se po potrebi letno dogovorijo med Zavodom za gozdove in skladom. S prenosom nalog iz sklada na Zavod za gozdove Slovenije prenese tudi s temi deli povezano odgovornost za opravljeno delo.
Potem je k 2. členu. Trenutno zakon določa, da nadzor nad skladom opravlja pristojno ministrstvo, Vlada pa naj enkrat letno o njegovem delu poroča Državnem zboru. Prednovela, zakon o Skladu kmetijskih zemljišč je nadzor nad delom sklada opravljal tudi Državni zbor, ki je imenoval nadzorni svet sklada. Zaradi zakonske določbe je zemljišče v upravljanju sklada še lažje podrediti ozkim kapitalskim interesom, saj se je izrinilo vzvode širšega državnega nadzora nad lastnimi gozdovi ter javen nadzor nad porabo proračunskih sredstev. Namen tega člena je povrnitev prejšnjega stanja. To je nadzor Državnega zbora nad delovanjem sklada ter s tem gospodarjenje z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter s tem preprečitev skritega vpliva interesov kapitala. Potem imamo tukaj, 3. člen govori iste zadeve, samo za uvajanje dejansko nadzornega odbora. K 4. členu, namen člena je vrnitev skladu sredstva iz koncesijskih dajatev državnih gozdov za katere sklep iztrži okrog 6 milijonov evrov. Namen člena je tudi odpraviti neenako odobravanje občin, saj je omenjeni delež prihodek občin, v katerih so državni gozdovi, večino teh sredstev pa bodo dobili le 4 občine. Poleg tega te občine s temi gozdovi nimajo nobenih stroškov, škoda, ki nastane na infrastrukturi zaradi prevoza lesa pa ni omejena le na občine, kjer so gozdovi, temveč nastane tudi občinam, skozi katere se les prevaža. Obstoječe rešitve je tudi negospodarna in neracionalna ter ruši temeljni postulat gozdarstva, to je solidarnost.
K 5. členu ohranjanja nezazidanih stavbnih zemljišč v okviru sklada pomeni dohodek državnega proračuna, ta sredstva pa se namenijo za nakupe kmetijskih površin, med drugim tudi kmetijskih površin v obmejnem pasu. Tukaj ste na klop dobili tudi ta amandma. Zdaj se pravi, v kolikor ta amandma sprejmem kot ga je gospod Fras predlagal, potem verjetno ne bo sredstev, da bi ne vem kaj kupovali kmetijska zemljišča.
S predlaganimi rešitvami se ukinja veljavnost 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in izvajanje nalog 57. člena zakona o gozdovih, prinaša nazaj na Zavod za gozdove, kot je bilo to urejeno pred zadnjimi spremembami zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vse začete postopke na podlagi 12. člena se za ustavne, morebitne že izpeljane postopke prenosa delavcev, sredstev, arhiva in nalog pa se ravno tako vrača v stanje pred zadnjimi spremembami zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Trenutna zakonska rešitev je bila nepremišljena, saj zakon ne predpisuje predhodnega obdobja v katerem bi lahko Zavod za gozdove Slovenije svoje delovanje in izpolnjevanje nalog prilagodil zakonskemu stanju. Zaposleni v zavodu namreč ne opravljajo samo enovrstnih nalog, tako da prehod zaposlenih povzroča težavo pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti Zavoda za gozdove Slovenije, saj se ne nesistematično posega v notranjo organizacijo tega zavoda.
Ko sem že tukaj pri besedi predsednik, mi dovoli, da v imenu interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki smo tudi dali določene amandmaje, da tudi te amandmaje pač obrazložim in bi povedal sledeče. Ti amandmaji se dejansko nanašajo v prvem odstavku predloga se z besedilom, pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem, doda besedo po skrajšanem postopku. To se pravi, zakon naj bi šel po skrajšanem postopku naprej. To je pač naš predlog. Drugi pa se nanaša na nadzor, nadzorni odbor. Tukaj se predlaga v prvem odstavku 2. člena, se za besedilom, Državni zbor Republike Slovenije doda besedilo, izmed strokovnjakov iz področja kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je en član predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice in član, predstavnik Zadružne zveze. Tukaj gre za petčlanski sestav in mi smo ocenili, da je pametno, da se notri že določi od kje je teh 5 predstavnikov. Prej so bili to striktno predstavniki, nastavljeni po političnem principu, tukaj pa mi dajemo, pač ponudimo iz katere opcije, pač predstavniki kmetijstva naj bi bili in gozdarstva, ki bi bili predstavniki tega nadzornega odbora. In pa naprej. Drugo, piše, v drugem odstavku se za besedo letno, doda besedilo, najkasneje do 30. septembra. Tukaj pa gre za to poročilo, ki ga je sklad dolžen dati Državnemu zboru za preteklo leto. Moram reči, da smiselno je, da pač naslednje leto do 30. septembra obravnavaš tisto poročilo nadzornega odbora, dejansko leto, dve leti po dogodku nima smisla potem nadzirati kaj več. Dejansko, da bi bilo zakonsko določeno do 30. septembra naj se to poročilo pripravi in pošlje v obravnavo v Državni zbor. Se pravi, to je ta zadeva. Se pravi stališče komisije je pozitivno do vseh od teh sprememb, tukaj pa interesna skupina še dodaja ta dva amandmaja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi v imenu še katere druge interesne skupine spregovoriti vodja? Če ne, bi v tej točki najprej vprašal gospoda Branka Ravnika v imenu Vlade, če želi podati stališče? Izvolite.

            BRANKO RAVNIK: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki. Torej Vlada se bo do predloga spremembe zakona opredelila v zakonodajni proceduri, v kolikor ga bo ta cenjeni zbor danes sprejel. Želel bi pa ob tej priliki ponovno izpostavit stališče, ki jih je Vlada že sprejela in se opredelila do pobud Državnega sveta. V tem času je bi sprejet tudi že program dela Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ta program je bil že pripravljen na podlagi določb sprejetega zakona. Potekajo tudi že nekatere ostale aktivnosti v zvezi z novelo in lahko tudi v nadaljevanju podam kakšno informacijo kako zakon deluje tudi v praksi.
Želel bi pa vseeno poudarit, da so bile vse rešitve, ki smo jih vključili v spremembo zakona, ki je bil sprejet, analitično, strokovno zelo dobro pretehtane, vsaka od njih je imela številna medresorska usklajevanja, tako da te stvari so bile na nivoju Vlade in tudi širše usklajene. Tudi očitki, ki so bili izpostavljeni ob sprejemanju zakona, so bili vendarle na nek način posplošeni.
Ponovno bi rad opozoril, da smo pri pripravi sprememb zakona upoštevali veljavno zakonodajo, ki se ni izvajala in je bilo potrebno to vprašanje urediti, da smo upoštevali sprejete sklepe Državnega zbora, da smo upoštevali odločitve Ustavnega sodišča in da se je popravljalo veljavne ureditve oziroma ureditve v veljavnem, anomalije v veljavnem zakonu in da so notri rešitve, ki bodo skladu in skladu danes omogočajo učinkovitejše poslovanje. Predvsem pa mogoče je pomembno, da smo na nek način s spremembo tega zakona uspeli ohranit sklad kot tak, kot zaščitnih interesov države na tem področju in tudi izvajalca aktivno zemljiške in gospodarske politike.
Zdaj, če grem na posamezne vsebine, ki se nanašajo in v okviru tega, kar je Vlada že sprejela, stališča. Bi rad povedal, da glede nadzora nad delom sklada, zaveza po tovrstni rešitvi izhaja iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da bo zagotovljen boljši nadzor nad delovanjem sklada in večja transparentnost postopkov. Rad bi poudaril tudi, da sprejeta sprememba je v skladu z načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno in Vlada je na podlagi zakona o Vladi odgovorna Državnemu zboru Republike Slovenije tudi za izvajanje zakonov in drugih  predpisov in za celotno delovanje državne uprave mora to tudi poročati in treba je še povedati, da s spremembo se vrste nadzora nad skladom niso spremenile in se je le vloga izvršilne veje oblasti okrepila. Ukrepe nadzorov v celoti izvajajo profesionalne institucije na tem področju nadzora in sicer Računsko sodišče, Urad za nadzor proračuna in sklad ima tudi kar učinkovito, dokaj močno notranjo revizijsko službo. Tudi rešitev po kateri bi imeli javni zavodi, zavodi, ki jih je ustanovila država, tudi nadzorni odbor, ni običajna.
Glede vprašanja koncesij in prenosa dela koncesnine na občine. Bi rad vseeno ponovno poudaril, da gre za očitke v zvezi s koncesninskimi razmerji, ki so neutemeljeni. Namreč zakon je predpisal tisto vprašanje, ki do sedaj ni bilo rešeno. 164. člen zakona o varstvu okolja določa, da če koncesija na ravni dobrin podeli državi, država pripada del sredstev iz koncesije tudi občine in to ne glede na to kako bi s spremembo ali na kakšen drug način odpravili to določbo v tem zakonu. Seveda prej ali slej ta določba bo morala biti realizirana že na podlagi teh določb. Namreč gre za primerljivo rešitev tudi na drugih področjih, ko gre za koncesije na naravnih dobrinah, tako na področju rabe vode za proizvodnjo električne energije, na področju rudarskih pravic.
Naslednje, v zvezi s prenosom stavbnih zemljišč in izpadom dohodka, ki se očita, bi rad pač poudaril, da je verjetno sklad v zadnjem obdobju bil, so mu bile naložene finančne obveznosti, ki so vplivale na njegovo poslovanje v večjem obsegu, kot pa je prinesla ta sprememba zakonodaje. V preteklem obdobju so mu bile naložene obveznosti po 72. členu zakona o denacionalizaciji. Se pravi, gre za plačilo nezmožnosti uporabe zemljišč. Sklad je postal tudi zavezanec za plačilo davka od dohodka pravnih oseb, tudi slovenski odškodninski družbi sklad nakazuje kar znatna sredstva iz naslova deleža od prodaje zemljišč. Ne glede na to, da je sklad v preteklem obdobju svoje obveznosti poravnaval v naravi. Mi smo že pričeli z določenimi aktivnostmi. Tako na ministrstvu, kot tudi sklad je pričel določene aktivnosti, da bi se zmanjšala finančna obremenitev sklada predvsem iz teh naslovov, že omenjenih. V letošnjem letu je bilo kar aktivnosti izvedenih, da bi se pomembno povečali prihodki iz naslova koncesijskih dajatev gozdarstvu. Ugotavljamo namreč, da so bili prihodki iz tega naslova v preteklem obdobju prenizki, da bi bilo mogoče z učinkovitejšim načrtovanjem, nadzorom in upoštevanjem tržnih razmer na področju storitev v gozdarstvu boljši rezultati in vodstvo, kot že omenjeno, vodstvo sklada in Vlada v tem delu po spremembi zakona že izvajata izboljšave oziroma določene postopke na tem področju.
Rad bi poudaril, ker je iz gradiva tudi zaslediti, da sklad prenaša kmetijska zemljišča na občine. To ne drži. Sklad ne prenaša kmetijskih zemljišč na občine, ampak samo stavbna zemljišča, s katerimi tudi sicer sklad ne more upravljati. Namreč v skladu z zakonom s stavbnimi zemljišči upravlja v tej državi, upravljajo drugi organi in sprememba zakona je pravzaprav na nek način omogočila, da bo kupnina od dela stavbnih zemljišč, namenjena tudi nakupu kmetijskih in gozdnih zemljišč in pa seveda poplačilo obveznosti po 72. členu zakona o denacionalizaciji in že, ko smo pripravljali program dela za leto 2010 ugotavljamo, da bo pri realizaciji tega programa in ob sprejetem zakonu, sklad lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti in tudi pričakovanja s tem v zvezi in finančni rezultat za leto 2010 ne bo slabši kot je bil v preteklih letih.
In še zadnje, kar se tiče prenosa gozdarjev, kot sedaj predvideva zakon v 12. členu prehodnih določbah. Tu bi vendarle rad pojasnil, da gre za optimizacijo kadrovskega in ekonomskega pristopa k gospodarjenju z gozdovi in da bo država na tem področju bistveno učinkovitejša in da bo na ta način izvajanje resolucije o nacionalnem programu gozdarstva uspešnejše, ne pa v nasprotju s to resolucijo. Rad bi poudaril tudi, da vsebinsko gledano je ta rešitev smiselna, saj razmejuje pristojnosti glede izvajanja javnih nalog in upravljanja z lastnino in iz vidika učinkovitega gospodarjenja z gozdovi je to logična rešitev. Tudi dosedanje aktivnosti, ki smo jih izvajali na tem področju pri prenosu kažejo, da bo tak prenos mogoč, da bo dogovoren in da se bo dodano okrepilo oziroma, da bo učinkovitost gospodarjenja z državnimi gozdovi zaradi tega prenosa boljša. Toliko v pojasnilo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Ravnik. Odpiram razpravo. Kolega .../Nerazumljivo./... se je javil pa ga ni tukaj. Kolega Fras, potem pa kolega Mihelčič.

            DARKO FRAS: Hvala lepa gospod predsednik, spoštovana kolegica, kolegi. Torej jaz ne bi preveč polemiziral o celotnem predlogu sprememb in dopolnitev zakona. Verjamem, da bo za to mogoče še kasneje priložnost, ampak bi ob tem trenutku želel samo predstavit oziroma dodatno obrazložiti predlog amandmaja, ki ste ga dobili tudi na klop v zvezi s to spremembo. Torej namreč naj spomnim. Gre za to, da se s predmetnim predlogom predlaga črtanje tako imenovanega 16.a člena oziroma člena, s katerim se je ponovno vrnila v zakon določba o prenosu stavbnih zemljišč. Govorim o nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so, naj spomnim in poudarim, nekoč bila v lasti občin in so bila s sprejetjem zakona o skladu kmetijskih zemljišč pravzaprav odtujena lokalnim skupnostim, občinam in da se torej s to zakonsko rešitvijo ponovno vrača ta določba in se pravzaprav omogoča nadaljevanje postopkov prenosa teh nepozidanih stavbnih zemljišč na lokalne skupnosti in seveda torej ne samo dejstvo, da je to bilo že v lasti občin, želim opozoriti predvsem na ta problem, da se v bistvu s tem v kolikor se črta ta določba, pravzaprav postavlja v zelo neenakopraven položaj posamezne lokalne skupnosti, kajti nekatere smo ali deloma v določenih fazah uspele izpeljati te prenose, večina pa seveda ne in seveda je tudi takšna rešitev po našem mnenju in pa seveda tudi po mnenju obeh reprezentativnih združenj, tako Skupnosti občin, kot Združenja občin Slovenije, se nam zdi tudi ustavno sporna rešitev.
Drugo, kar je, bi želel ponovno poudarit, da stavbna zemljišča nimajo kaj iskati v tem zakonu. V zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Tudi praksa, ki je bila do sedaj, poslovanje sklada, je pravzaprav pokazala, da se je sklad mogoče, po mojem mnenju še celo preveč ukvarjal s politiko stavbnih zemljišč, kar je zgeneriralo tudi celo vrsto afer, bolj malo pa žal, po mojem mnenju, z resničnim gospodarjenjem in upravljanjem kmetijskih zemljišč in gozdov. Recimo sklada ni nič skrbelo v preteklih letih, da je bila cela Pesniška dolina poplavljena recimo, kot lastnika teh kmetijskih zemljišč in tako naprej. Imamo celo vrsto kmetijskih zemljišč, ki so v poceni zakupu parih podjetij v Sloveniji pa jih kmetje ne morajo kupiti. Ravno zaradi tudi ustrezne zakonske rešitve, ki je določen lobi v Državnem zboru seveda zlobiral, da seveda imajo ti zakupniki prednostno pravico in lahko po tej ceni kar naprej veseli kmetujejo in tako naprej, ne želim o tem polemizirati. Skratka, še enkrat bi izpostavil, da tudi s to rešitvijo pravzaprav vračamo občinam tisti ključni razvojni potencial. Vsi tisti, ki zastopate lokalne skupnosti veste kaj se zgodi. Ko imamo potrebe po širitvi razvoju, kmetijskih zemljišč ne moremo pridobiti ali pa jih zelo težko pridobivamo kot lokalne skupnosti. V trenutku, ko spremenimo namembnost tega zemljišča, seveda to pomeni spremembo ceno za faktor 10 ali pa lahko tudi za več, da ne špekuliram o teh stvareh in seveda danes, ko se itak srečujemo z ogromnimi težavami tudi v lokalnih skupnostih, kako pravzaprav sploh spodbuditi ta razvoj in nenazadnje tudi zagotavljati lastno soudeležbo v teh investicijah, seveda je največji problem, ko moramo zaradi teh sprememb namembnosti plačevati enormno visoke cene za nakup teh stavbnih zemljišč, ki so bila nekoč že v lasti lokalnih skupnostih in seveda odveč mislim, da je ponovno poudarjati kaj pomeni to za lokalne skupnosti, ta razvojni potencial, ki ga s tem samo dobivamo nazaj. Zdaj, tudi v tem trenutku jaz ocenjujem, da ta sprememba zakona, ki jo tukaj predlagamo, lahko seveda v določeni meri izboljša stanje na tem področju, čeprav je to vprašanje, ampak po mojem mnenju ključnih problemov, ki smo jih zaznali v lokalni skupnosti na tem področju, vendarle ne odpravlja. Recimo, če pogledamo politiko sklada in tudi tiste statistike, ki so bile podane. Tudi, ko je sklad razpolagal s stavbnimi zemljišči, ko je prodajal stavbna zemljišča do lani, je bila torej njegova vloga pri nakupu ohranjanju kmetijskih zemljišč, zlasti v obmejnih območjih, recimo ali pa spomnimo se zdaj Goričkega in teh afer, zelo šibka. Statistika tudi pove, da je problem tudi v tej zakonski ureditvi načina prednostnega vrstnega reda uveljavljanja predkupne pravice in če boste pogledali statistiko vidite, da je sklad zelo redko uspel tudi uveljavit, koliko je bilo realiziranih teh nakupov. Bom rekel, ta sprememba ne bo učinkovito razrešila vseh teh problemov, vsekakor pa seveda plediram s tem, torej spoštovana kolegica in kolegi, da podprete ta predlog amandmaja, ki se nanaša samo na prenos nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so torej že bila v lasti občine. Za občine je to ključnega pomena in pravzaprav, da s tem zaključim, menim, da seveda stavbna zemljišča nimajo kaj iskati v gospodarjenju kmetijskih zemljišč in gozdov, kot je tudi naslov samega sklada. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras. Besedo ima kolega Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospod predsednik, podpredsednica. Spoštovani kolegi. Moram reči, da sem kot predstavnik lokalnih interesov budno spremljal delo sklada v preteklosti in tudi Zavoda za gozdove. Prav tako tudi nastanek sprememb zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in tudi v Državnem svetu, tako na Komisiji za kmetijstvo, kot tudi za to govornico sem te spremembe, ki so bile sprejete in obravnavane, večkrat podprl. Moram reči, da mirne vesti in praktično s poštenim namenom, ker verjamem, da so bile te spremembe, ki so bile sprejete, predvsem prispevek k izboljšanju dela Sklada kmetijskih zemljišč in pa Zavod za gozdove. To me, praktično zdajšnja dogajanja še bolj prepričujejo, da je bila ta sprememba potrebna in sam upam, da bo obveljala.
Presenetilo me je že ob nastajanju zakona, ne vem, če ste spremljali, ko je bil zakon prvič na nek način predstavljen v javnosti, je naletel na kar nekaj pozitivnih odmevov. Pozneje pa so se ti odmevi in reakcije spreobrnile v skrajno negativne in po mojem prepričanju predvsem zaradi tega, ker se je zakon dotaknil do sedaj nedotakljivih. To je sklada kmetijskih zemljišč, ki je v preteklosti sproduciral kar nekaj afer, se jih boste spomnili pa jih očitno ta parlamentarni nadzor ni bil sposoben preprečiti. Na drugi strani pa tudi zavoda za gozdove, ki po mojem prepričanju živi na neki stari slavi. Verjamem, da ima velike zasluge za ohranitev slovenskih gozdov, ampak živi pa nekaj časa na stari slavi. Tako, da moram reči, bil sem tudi proti vetu in zaradi tega bom mirne duše tudi glasoval proti te zakonodajni pobudi, ker mislim, da vrača stanje nekako v zgodovino, praktično do pike in vejice v stanje, ko smo ga imeli pred spremembo zakona. Ne rečem, da je bila sprejeta sprememba nekaj najboljšega, kar se je zgodilo kmetijskim zemljiščem pa interesom Slovenije, ampak je pa bilo korak v pravo smer in z veseljem bi podprl kakšne spremembe, ki bi bile dograditev tega koraka, ne pa, da kompletno zadevo vračamo nazaj tam kjer smo bili. Čeprav so naša izhodišča, tako predlagateljev te zakonodajne iniciative, kot tudi mene, ki sem nasprotnik tega, enaka. Vsi imamo pripombe na delovanje sklada, na delovanje Zavoda za gozdove, na delovanje gozdnih gospodarstev, na koncesijo, na višino koncesij, na vse, kar je povezano s koncesijami, ampak rešitve iščemo pa drugje. Predlagatelj v ohranitvi nekega statusa .../Nerazumljivo./..., sam se bom pa zavzel za to, da se zbudijo pač neke spremembe, ki bodo na tem področju stanje izboljšale.
Recimo, potem bi se tu dotaknil teh predloženih, nadzor nad delom državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Parlamentarni nadzor verjamem, da je potreben in ga tudi sprejete spremembe zakona ohranjajo. S tem, da Vlada enkrat letno poroča o delovanju sklada parlamentu. Mislim, da je to dovolj. Vladni nadzor pa opravljata dva ministrstva. Tako kmetijsko ministrstvo, kot tudi finančno in pa sama Vlada in pa mislim, da je ta nadzor še kako potreben. To jaz razumem kot nek operativni, vsakodnevni nadzor, ki bo bedel nad delovanjem sklada.
Kar se tiče podeljevanja koncesij občinam. Moram reči, da, ne vem, če ste spremljali tudi zgodovino. Zdaj najbolj poraščene so praktično najbolj nerazvite slovenske občine. Najbolj poraščene z gozdovi in samo v moji občini iz katere prihajam, je v povojnem obdobju porastlo 25 predvojno naseljenih kočevarskih vasi, od katere so živeli kočevarski kmetje. Po vojni pač zaradi politike, zaradi nacionalnega interesa, se je poskušalo to območje zapreti - Kočevska, Bela krajina, mogoči še katera področja. Zapirala so se na tak način, da so kmetije prenehali zemljo obdelovati in so poraščala z gozdovi. Zaradi tega smatram, da so tukaj te občine najbolj nerazvite. Drugih virov ni. Zaradi tega mislim, da je prav, da vsaj iz naslova gozdov dobimo neki dohodek, zaradi izkoriščanje gozdov imamo praktično uničene ceste. Prav tako kot je bila predlagana pravica do koncesije iz naslova gozdov. Mislim, da je potrebno dati pobudo tudi še pri vseh ostalih koncesijah, recimo, izkoriščanja kamnolomov. Prihajam iz Kraškega področja, kjer se izkoriščajo kamnolomi in prometnica na območju teh kamnolomov imamo v celoti uničene. Pripravljen bi bil tudi na razpravo, da se te koncesije namenijo mogoče v investiranje za odpiranje novih delovnih mest s področja lesarske industrije pa za predelavo lesa, za razvoj v pridelavo lesa, ne pa, da so nas praktično sedaj z odvozom hlodovine na neki način ropa. Tako da moram reči, da te spremembe tudi ne podpiram.
Naslednja stvar, ki je bila neodplačan prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih v lasti občin, to je že kolega pred menoj obrazložil. Če je ta sprememba zakona bi praktično sprejeta, zaradi tega, da so bile vse občine postavljene nekako v enakopraven položaj in da bodo vse občine imele možnost pridobiti tista zemljišča, s katerim je sklad itak v praksi ne razpolaga.
Še četrta stvar. Z novelo zakona, s katero se del zaposlenih premešča na sklad kmetijskih zemljišč. Sedaj, vsi govorimo o nadzoru in sklad kmetijskih zemljišč je še vedno eden večjih lastnikov gozdov v Sloveniji. Jaz razumem to normalno, da bom imel nekoga, ki bo delal v teh gozdovih, nadzoroval. Smatram, da potrebuje neki lastnik gozda, mora vedeti, kaj se v tem gozdu dogaja. Jaz bi z veseljem povabil nekatere te naše gozdove Roške, boste videli, kako se v teh gozdovih gospodari. Da se gozdovi velikokrat izkoriščajo na drugačen način v nasprotju s podobo, ki jo nekateri nosite in to izkoriščanje idealizirate. Tako da, prepričan sem v to. Tukaj ne vidim nobene posebne skrbi tudi za zaposlene. 30 zaposlenih iz Semiške Iskre je dobilo sklep, da se bodo mogli voziti v Kranj v službo, pa se zaradi tega nihče, ne vem, kako ne sekira. Tukaj pa samo premestitev 20 zaposlenih od državnih uslužbencev, ki prejemajo državno plačo, pa, kaj jaz vem, zaradi tega bomo morali sprejemati zakon. Tako da moram reči, zaradi vsega navedenega, žal te spremembe ne bom podprl. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Mihelčič. Besedo ima kolega Zupančič, tokrat kot svetnik.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. V tem dejstvu kot so bile sedaj predstavljene pač izgleda tako, da se sploh čudim, kako smo mi štirikrat dvignili roke za to, da se tiste spremembe ne bi zgodile pa so se zgodile.
Državni svet ni v vlogi tukaj Računskega sodišča pa ne vem koga, kako bomo mi spreminjali neki sistem znotraj sklada pa znotraj Zavoda za gozdove. Gre enostavno za to, ko so bile prve predlagane spremembe me je zaskrbelo, kaj bo iz tistega, kar je ministrica prej povedala, državno srebrnino, se pravi, to so kmetijska zemljišča, to so gozdovi, kaj bo iz tega nastalo? Ta zakon je omogočil bistveno bolj rahlo odločanje in
pa seveda pritisk kapitala, ki bo posegel v to zgodbo. Vsi smo se takoj videli nekje, da je tukaj nevarnost, da se nepregledno lahko trgati tudi ta del. Zaradi tega jaz pravim, večji nadzor znotraj Državnega zbora, tudi amandma je bil v tej smeri, ki ga je interesna skupina predlagala, da se naj v devetih mesecih poroča, potem, tudi te spremembe, ki gredo na ta del v gozdarstvo. Še enkrat pravim, čeprav je predstavnik ministrstva rekel, kako so stvari že urejene, pa program je narejen za leto 2010 pa vendar na Zavodu za gozdove nič ne vedo, kako bodo to reševali. Neki razpis so dali, kdo hoče iti prostovoljno na sklad v službo, dejansko pa znotraj je, 13, saj ne vem točen, enot in na teh enotah sploh ne vedo, kako bodo te praznine zapolnili, ker tisti delavec, ki je sedaj delal za sklad dela še na petih drugih projektih in če tistega delavca odmakneš na sklad, potem ne vem, kdo bo ostalih 5 projektov delal. Tukaj ni stvar popolnoma nič dodelana in tam ne vedo, kako stvari gredo, tako da zadeva sploh ni tako razpeljana kot je bilo napovedano.                                          Ostalo, kar bi še povedal, prenos teh stavbnih zemljišč na občine. Jaz načeloma tudi nimam proti  temu, ampak potem se pa moramo odreči tistemu delu, ko govorimo, kako mora sklad kupiti vse gozdove, ki se prodajajo, kako morajo kupiti obmejna kmetijska zemljišča, iz česa, saj še sami ne bo mogel živeti in tukaj je tista ogroženost sklada, zaradi tega. Vedno smo rekli, dajmo temu, dajmo istemu, v redu, ampak iz tega, kakor ti začneš to parcelirati. Poglejte, 20 delavcev na sklad, 50 na Kmetijsko-gozdarsko zbornico gozdarjev, to je zahteva že pred petimi leti pa jih pač država ni dodelila ministrstvu. Kakor enkrat to začnemo, potem se stvar začne trgati in tam se pa potem pojavi vprašanje, ali bo čez eden, dve leti še nekdo rekel, ali je sklad potreben ali sklad ni potreben. Zadnji minister kmetijski je rekel, to so pa predvsem, te spremembe pa uvajamo predvsem na pritisk Skupnost občin Slovenije in pa seveda koalicijsko pogodbo, to je pa politični del, ker so tako močni pritiski, da pač moremo nekaj narediti. To pomeni, da ne bomo gledali na tisto državno srebrnino, ampak bomo gledali ali mi obstanemo pod pritiski ali počepnemo. Sedaj se pa tukaj odločimo, naš predlog kot svet, ki smo pač šli v smeri veta in pa nasprotovanje in pa sedaj mnogo predlogov gre v tej smeri, da to tako ostane. Kako se more pa to znotraj urediti, popeljati, da ne bo prišlo do goljufij, korupcij, to kar je Mihelčič govoril pa afer je pa stvar drugih služb, ki naj to uredijo, mi pa lahko na njih pritisnemo.
Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. Mislim, da smo izčrpali.  Še ne? A, kolega Ščernjavič. Želi kasneje še kdo besedo?

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Spoštovani, hvala. Predstavniku Ministrstva za kmetijstvo bi vam tole vprašanje sedaj postavil. Vem, mogoče je kakšna situacija drugačna, Zavod za gozdove še vedno nima sprejetega programa in finančnega načrta za to leto, drži, da, in to na podlagi vašega zaviranja z ministrstva, zakaj zavirate in destibilizirate zavod in področje dela, kar je nemogoče, ker uradno imaš dokument, kaj ste pisali Vladi? Dokler ne boste odpravili plač in nekaterih nepravilnosti v Zavodu za gozdove in v Ministrstvu za kmetijstvo ne bo dalo soglasja ali pa zavirate, da pride program in finančni načrt, ključni, bistveni dokument, ki je tudi strateški, razvojni in pomeni tudi neko stabilizacijo razmer na Vlado. Torej, to je sedaj druga plat resnice, vmes so se pa sprejeli vsi ključni programi in pa finančni načrti v zavodu SPIZ pa v zdravstvenem zavarovanju in drugi veliki zavodi, ista je vlada potrdila, kljub temu, da je nepravilnosti. Če bi sedaj primerjavo delal, to je dlaka, tam je pa velika gora, to je tudi Računsko sodišče ugotovilo. Kako si upate, prosim, pa povejte sedaj smo že 7. aprila ključnega dokumenta pa ni? Drugo. Imel sem v Zavoda za gozdove od septembra do danes 12 sestankov, pa ne samo tole, tudi ne samo, zaradi plače in nesorazmerij, tudi druga vprašanja. Vidim, kako se to nekateri v ministrstvu z zavodom ali pa še, ne vem, tako pač to je, z usodo zavoda in njegovim položajem vlogo igračkate, to je nesprejemljivo.
Druga zadeva. Kar zadeva sklad tudi kmetijskih zemljišč, gozdov, torej, kaj je bilo povedano, se spomnite, gospod Pogačnik je rekel, saj ne, da ga citiram, kako je potrebno to srebrnino je potrebno ohranjati in tole, da imamo najmanj zemlje, 850 kvadratnih metrov zemljišča na prebivalca in da manj kvadratnih metrov imamo kot ima sosednja Avstrija pa tiste druge države, po drugi strani pa, kakšno politiko tole "furamo" in peljemo - čim bolj drobiti. Skozi nekatere diskusije danes tako eni lobiji, oprostite, govorimo, da je to, bi rekel, jaz nimam nobenega lobija za seboj, nič, nobenega lobija, govorim takole čustveno, interesno tako, ko vidim, kaj se dogaja. Ni 20 ljudi iz Zavoda za gozdove tudi načelno, principielno vprašanje. Sedaj bom pa takole rekel, zakaj ne pridete, potem iz Ministrstva za kmetijstvo s predlogom, zakaj je to gozdarstva najmočneje razvito in tudi dela se v okviru Zavoda za gozdove, ima največ ljudi, največ izkušenj, največ znanja, zakaj bi pa to drobili na toliko faktorjev in prafaktorje, komu na voljo? Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, če ste predstavnik stroke uradno tega ne zagovarjate, ampak ne, drobiti je potrebno, še bolj razdrobiti na prafaktorje drobiti. To je nesprejemljiva praksa. Upam, da bo novi minister kmalu prišel, da bomo tudi z naše strani do njega prišli pa z naše strani povedali pa s prstom in glasom pokazali na mogoče dosti nekaterih ljudi v Ministrstvu za kmetijstvo do tega, kar se dela in ne tretja zadeva. Ko se sedaj to dogaja, res je, da imajo že, sklep je prišel iz direktorja zavoda, naj se, tukaj tudi v poznate, javijo, kdo bo šel prostovoljno iz Zavoda za gozdove, prekinil tam delovno razmerje, šel iz znanega v neko neznano. Torej, pazite, ko gre za delovno razmerje, to ni hec, a ha, prostovoljno, sedaj boš pa šel iz znanega v neznano, na katero področje, kakšno delo boš opravljal, po katerimi pogoji, kakšno novo pogodbo boš sklepal, dovolite. Tako daleč so to zapeljali.
Drugo, sedaj pa zaključim. Ko je bilo še vse to, kaj se je dogajalo in kako se v Sloveniji kupčka, da na bom začel z zemljišči, torej, še nekatere detajle še bolj poznam pa jih sedaj tukaj ne bom raznašal, ker bi se preveč diskusija razvnela, zato predlagal sem, da gredo vsi ti, kar smo ven vrgli nazaj v ta zakon notri in da se to področje konsolidira in uredi, zato sem tudi bil tisti prvi pobudnik, da se to zgodi. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Besedo ima kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Rad bi pač podprl amandma, ki ga je predstavil gospod Fras in to zelo na kratko.
Sklad je do teh zemljišč prišel tako, da so bila odvzeta občinam. Praktično je najbrž, če sploh je, katerekoli zazidljivo zemljišče v lasti sklada, ki bi postalo zazidljivo kasneje. Vsa zemljišča so bila prej občinska, mnoge od teh zemljišč so občine kupile, zato da bi na njih se pač nekaj dogajalo, lahko kdaj tudi kaj špekulativnega, tako kot pravijo nekateri, ampak v večini primerov pa seveda ne. Ta zemljišča so bila občinam vzeta in občine so bile, potem prisiljene v mnogih primerih na novo kupovati zemljišča in iti v vse procese. Danes zemljišče kupiti pa tudi, če še ni zazidljivo je pa zelo težko, zlasti v nekaterih okoljih, ker ljudje vedo, zakaj občina kupuje  zemljišča in seveda je to zemljišče, potem ocenjeno, ima enako oceno kot že zazidljivo zemljišča, čeprav še ni zazidljivo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo od državnih svetnikov razpravljati o predlogu? Če ne. Izvolite, gospod direktor, imate besedo. S tem zaključujemo, z vašim zaključnimi pojasnili.

            GOSPOD_______: Hvala lepa. Ker je bilo nekaj vprašanj name postavljenih.
Glede sprejemanja programa dela zavoda lahko pojasnim toliko kolikor sem bil v to vključen, glede na to, da ni moje področje, da je razloga za to, ker je prihajalo do popolne ignorance na opozorila o nepravilnosti in sanaciji nepravilnosti pri plačnih nesorazmerjih. Pravzaprav nas ne zanima, če druge institucije, zaradi nezakonitih dejanj programe vseeno potrjujejo, ampak na sam zavod to ne vpliva, ker zavod se pač financira te tekoče v skladu, dokler nima pač sprejetega programa v skladu z zakonodajo, začasno financiranje. Pravzaprav se nihče noče igračkati z usodo zavoda. Mislimo, da so funkcije, ki jih zavod opravlja izjemno pomembne, prav tako menimo, da so naloge, ki jih sklad opravlja pri opravljanju državnega premoženja pomembno. Gre za dve različni vlogi, ki se danes opravljata v eni osebi. Prav je, da se te dve vloge ločita. Zavod za gozdove je še sedaj opravljal naloge nadzora, vendar v preteklem obdobju ni bila odkrita ena sama nepravilnost v samih gozdovih. Ko je sklad malo bolj intenzivno začel na tem delati, je bilo zelo hitro ugotovljeno, da obstajajo tudi nepravilnosti pri poslovanju oziroma opravljanju koncesijske dejavnosti. Jaz mislim, da bi na tem področju bilo bolj intenzivno oziroma aktivno delati. Drugače pa sam Zavod za gozdove se že vključuje tudi v druge naloge. Mislim, da je prav, da se posodablja tudi v tem področju. Začel oziroma aktivnosti izvaja tudi na področju občinskih prostorskih načrtov, kjer nam je priskočil na pomoč, pomagal je tudi pri vzpostaviti gerkov(?), pomaga tudi sedaj pri preverjanju oziroma pri opravljanju nadkontrol na krajem samem, ko gre za razmejitev med kmetijskimi in pa gozdnimi zemljišči, tako da to sodelovanje dobro poteka. Nove naloge se dodeljujejo tudi skladu in do zdaj se je zavod vedno v kvoti teh svojih ljudi, ki jih ima zaposlene, uspel znajti in prerazporediti naloge tako, da so bile opravljene te nove naloge in tudi stare naloge. Potrebno je pa še nekaj povedati. Kar eno lepo število ljudi na zavodu v letošnjem letu odhaja v pokoj in to je tudi eden od razlogov oziroma od priložnosti, ko bo potrebno te naloge ponovno tudi razmejiti med skladom in zavodom.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Ščernjavič, izvolite, imate repliko.

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Glede na to, zmotilo me je, ko ste rekel, ignorantski odnos. Če sem imel 12 sestankov na to temo v Zavodu za gozdove iz Ministrstva za javno upravo, z tudi vašim ministrom, to pomeni, da ne gre za noben ignorantski odnos. Gre pa za dve vsebinski zadevi, ki ... Torej niste vi odgovoren za to področje tam, ampak, ker ste rekel ignorantski odnos. To pa vam povem, da ni dobro, da take izraze uporabljate, grobe. Potem bi jaz rekel, da imate tudi ignorantski odnos na Ministrstvu za kmetijstvo do naših pobud, predlogov pa še kako velik in do razumevanja iz zakona o sistemu plač in zakaj je do nerazumevanja prišlo, kakšna so bila stališča Ministrstva za kmetijstvo med prevedbo pa MJU-ja(?), v čem so razlike, to ni zdaj stvar te debate, ampak se je v to vse skupaj zlilo in da neopravičeno zadržujete, torej na podlagi tega program, da ne pride naprej na sejo Vlade in na finančni načrt. Zakaj? Ker smo na zadnji konferenci Zavoda za gozdove, ki vključuje večino zaposlenih v sindikat, te dokumente, mi jih obravnavamo, smo se hoteli seznanit zato, ker hočemo to tudi notri videti glede finančnega načrta tudi maso plač in drugih prejemkov, ki neposredno zadeva vse zaposlene, ampak torej to okrog pač nerazumevanja bi rekel, izvedbe plačnega sistema ni stvar na nas in na sindikatu, ampak je bila stvar različnih interpretacij uradnikov in vodje kadrovskih služb in tisti, ki so bili člani pogajalske komisije s strani Ministrstva za kmetijstvo in pa tudi iz MJU-ja. Celo tako daleč je prišlo, da sem rekel, da bom zahteval ugotavljanje odgovornosti nekaterih uradnikov pri vas in tudi v MJU, zato ker je to tako daleč vse pripeljano bilo in ne gre za noben ignorantski odnos, ne vem na koga ste to mislil. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zaključujemo obravnavo. Prehajamo na glasovanje in sicer imamo vložene amandmaje, zato bomo najprej glasovali o amandmajih. Najbolj oddaljen amandma je bil vložen s strani kolega Darka Frasa, ki predvideva črtanje 5. člena in preštevilčenje, torej ustrezno preštevilčenje ostalih členov, ki sledijo temu členu. Obrazložitev imate, bila je podana. Želite k obrazložiti dodati kaj? Kolega Fras, izvolite.

            DARKO FRAS: Hvala predsednik. Samo, da ne bo nesporazuma. Torej jaz menim, da ta amandma in tudi osebno menim, pravzaprav ne nasprotuje predlogu sprememb in dopolnitev zakona, samo v tem delu torej se pač razlikujemo, torej naša stališča kar se tiče prenosa stavbnih, nepozidanih stavbnih zemljišč in tako, da jaz bom seveda osebno podprl ta amandma. V bistvu pa ne nasprotuje tudi ostalim amandmajem, ki so vloženi in tudi ne potem onemogoča, bom rekel, tudi podporo samim spremembam in dopolnitvam zakona, samo torej brez tega člena, tako da ne bo morebiti pomote. Jaz osebno bom tudi podprl najprej amandma in pa potem v kolikor bo sprejet, seveda tudi spremembe in dopolnitve samega zakona. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za dodatno pojasnilo. Tako je zadeva morda še nekoliko bolj jasna. Vendarle ta člen, torej ta predlog amandmaja je od vsebine zakona glede na drugi amandma bolj oddaljen, zato bomo najprej glasovali o njem. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. 27.
Kdo je za? (? članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki ga imate pred seboj, pobudi za sprejem zakona in sicer prvič, v prvem odstavku predloga se za besedilom, pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem, doda besedilo, po skrajšanem postopku. Kolega Zupančič je to prej obrazložil in k 2. členu, k prvemu odstavku 2. člena se za besedilom, Državni zbor Republike Slovenije, doda besedilo, izmed strokovnjakov iz področja kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je en član predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice in en član predstavnik Zadružne zveze Slovenije in v drugem odstavku 2. člena, za besedo letno, doda besedilo, najkasneje do 30. septembra in obrazložitev k 2. členu se dopolni z besedilom, še pred sprejemom novele zakona se pojavlja očitek, da so člani nadzornega odbora imenovani politično in ne strokovno. Namen te spremembe je, da Državni zbor v nadzorni svet imenuje strokovnjake iz področja kmetijstva, gozdarstva. Dva člana od petih pa morata prihajati iz krovnih organizacij, ki se ukvarjata z obravnavanim področjem.
Kolega Vrisk, želite še dodatno obrazložiti predlog vaših amandmajev, ali to ni potrebno? V redu. Potem bomo najprej glasovali o predlogu pod I. Prosim, da prijavite prisotnost. 27.
Kdo je za? (22 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi predlog amandmaja sprejet.                                                     Prehajamo na odločanje o predlogu dopolnitev pod II. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. 25.
Kdo je za? (22 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi predlog amandmaja sprejet.
Sedaj lahko prehajamo k odločanju o sprejemu zakonodajne iniciative, skupaj s prejetimi amandmaji. Prosim, da prijavite prisotnost. 27.
Kdo je za? (24 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano zakonodajno iniciativo Državni svet sprejel.
Prehajamo na ... Zahvaljujemo se gostu pri tej točki dnevnega reda, gospodu Branku Ravniku.

Prehajamo na 6. TOČKO - PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBE 160., 161. IN 162. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA. Pri tej točki sodelujejo gospod Boštjan Škrlec, državni sekretar, pozdravljeni, gospa Andreja Lang, direktorica direktorata za zakonodajo in področja pravosodja, pozdravljeni in gospod Peter Pavlin, vodja sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic. Pozdravljeni.
Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora. Obravnavala ga je Komisija za državno ureditev, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Vložen je že amandma v pisni obliki, vendar najprej sprašujem predlagatelje zakona, če želijo besedo. Izvolite gospod državni sekretar.

            BOŠTJAN ŠKRLEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana članica in člani Državnega sveta, lepo pozdravljeni. Pred vami je predlog ustavnega oziroma osnutek ustavnega zakona o spremembah treh členov Ustave, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v svojih letnih poročilih že dlje časa opozarjalo na velik pripad zadev in na dejstvo, da kljub vse večji učinkovitosti in vse večjemu številu rešenih zadev, število zadev, ki jih Ustavno sodišče ima v obravnavi vsako leto, narašča. Stanje je alarmantno, glede na to, da je stalno v delu pred Ustavnim sodiščem približno 1.300 zadev vsako leto in zaradi tega Ustavno sodišče zaključuje, da je neresno pričakovati, da bodo vse te odločitve, pri čemer gre za zahtevnejša pravna vprašanja, rešena hitro in kvalitetno. Če želimo kvalitetno odločitev, je v tem primeru potrebno več časa. S tem pa seveda postavimo pod vprašaj samo ustavno pravno varstvo teh pravic, saj je tudi pravica do sojenja v razumnem roku ena izmed pravic, ki jih Ustava zagotavlja vsem državljanom.                                       
Zaradi tega je že predsednik republike leta 2008 v Državnem zboru, v svojem govoru pozval politične akterje naj razmislijo o tem, da s spremembami Ustave določijo nov okvir za učinkovito izvrševanje te ustavno pravne varstvene funkcije s strani Ustavnega sodišča. Predsednik Republike je tudi ustavil prvo strokovno skupino, ki je podalo osnovne teze za spremembe Ustave in Ministrstvo za pravosodje je že v začetku svojega mandata uvrstilo Ustavo med tiste akte, ki so v normativnem načrtu za leto 2009 bili vsebovani. Na začetku 2009 je minister za pravosodje ustanovil tudi široko delovno skupino, ki je bila sestavljena iz najširšega kroga teoretikov in praktikov, torej profesure in bivših ustavnih sodnikov, pri čemer je minister pazil tudi na to, da je bila ta skupina zastopana kar najširše tudi v smislu svetovnega nazora njihovih članov in ta delovna skupina je pripravila predlog sprememb Ustave, ki so danes pred vami.
Vlada Republike Slovenije je predlagane spremembe sprejela na svoji seji 18. marca in gre za koncentrirano ustavno-pravno spremembo, ki se fokusira zgolj na organizacijo in delovanje Ustavnega sodišča. V strokovni razpravi, ki je bila predhodnica te odločitvi, je bilo namreč ugotovljeno, da kljub temu, da obstajajo tudi druga ustavno-pravno relevantna področja, o katerih je smiselno spregovoriti, v tem trenutku obstaja politična podpora v zadostni meri zgolj za te najožje popravke, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje Ustavnega sodišča kot elementa in varuha, najvišjega varuha ustavnosti v Republiki Sloveniji.
Če na kratko povzamem kaj so vsebinske spremembe, ki jih prinašajo spremenjeni trije členi Ustave. Spremembe vnašajo princip, da je že v Ustavi določen obseg pristojnosti Ustavnega sodišča. S tem se zamejuje delokrog tega najvišjega varuha ustavnosti in sedaj je en fiksen okvir za njegovo delovanje v smislu pristojnosti. Prenos dela dosedanjih pristojnosti se izvede na ta način, da se Ustavno sodišče razbremeni nekaterih postopkov in se prenesejo v postopke pred rednimi sodišči. Predvsem gre za področja glede odločanja o sporih v pristojnosti med sodišči in državnimi organi pa tudi za delno prenos presojanja skladnosti podzakonskih aktov in splošnih aktov z drugimi splošnimi akti oziroma zakon. Možnost tega prenosa je predvidena v daljšem časovnem obdobju, s čimer se skrbi za to, da bo ta tranzicija izvedena na tak način, ki v praksi ne bo povzročal zastoja.
Uvaja se tudi princip, da je Ustavnemu sodišče mogoče nove dolžnosti določiti, sicer tudi z zakonom, vendarle v tistih primerih, ko Državni zbor tak zakon sprejme z dvotretjinsko večino, s čimer se doda stabilnost tega ustavnopravnega okvira pristojnosti, ki je določen za Ustavno sodišče.
Mogoče vsebinsko najbolj pomembna sprememba pa je ta, da se vnaša načelo proste presoje o tem katere vloge oziroma pobude bo Ustavno sodišče obravnavalo za vnos tako imenovane diskrecijske pravice pred Ustavno sodišče. Uvedba tega instituta je namreč osrednja vsebinska točka te spremembe in brez uvedbe te diskrecijske pravice pri izbiranju zadev, ta reforma ne bo imela želenega učinka.
Učinkovitost ustavnopravnega sodstva je namreč v obstoječem sistemu, kot sem že povedal, se Ustavno sodišče sooča s tako velikim številom zadev, vprašljiva tako zaradi časa, kot tudi zaradi pritiska, ki ga to povzroča nujno tudi na vprašanje kvalitete odločb Ustavnega sodišča, ko se mora Ustavno sodišče letno vsebinsko izjasnjevati v 1.300 zadevah, približno, vsako leto.
Funkcija diskrecije seveda pomeni pravico selekcije. Vendar pa je potrebno pri tem poudariti, da pravica do selekcije oziroma selekcija obstaja že v sedanjem sistemu delovanja Ustavnega sodišča, saj statistika kaže, da Ustavno sodišče več kot 90% zadev ne sprejme v obravnavo. Težava je v tem, da mora v tem primeru izvajati negativno selekcijo in posebej obrazlagati zadeve s katerimi se ne ukvarja in s tem izgublja čas in energijo za opredeljevanje in argumentacijo v tistih zadevah, ki pa so potrebne ustavnopravne presoje.
Premik, ki ga prinaša torej uvedba načela diskrecije, pomeni premik od varovanja individualnega interesa, za katerega so pristojna predvsem primarna sodišča v smer varovanja ustavnosti kot splošne vrednote in splošne dobrine v družbi. To, ocenjujemo, je tudi namen Ustavnega sodišča, ki ima po svoji naravi subsidiarno vlogo. To pomeni, da so redna sodišča tista, ki zagotavljajo zakonitost in uveljavitev vseh pravic in dolžnosti oziroma vseh pravic in temeljnih svoboščin državljanov v sodnih postopkov. Ustavno sodišče pa je tista stopnja, ki na splošni državni ravni skrbi, da se vrednote, da se ustavnopravne vrednote postavljajo na ustrezna mesta in to lahko učinkovito stori tudi na ta način, da izvršuje diskrecijo in izbira zadeve, ki po kvaliteti in po pomembnosti izstopajo in imajo širši splošni državni interes.
S tem se vloga Ustavnega sodišča osredotoči na vlogo najvišjega razlagalca ustavnih določb, zlasti v smislu varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S tem postane delo Ustavnega sodišča tudi učinkovitejše, saj omogoča, da bodo odločitve, ki bodo še bolj kvalitetne in bolj pravno argumentirane, sprejete v krajšem časovnem okvirju, kar je v interesu varovanja pravic in svoboščin državljanov.
Kriterije za izbiro v okviru tega uvedenega načela diskrecije, bo seveda moralo izoblikovati Ustavno sodišče samo. Vendar smo pri tem lahko mirni, saj je dosedanja ustavnopravna praksa, ki poteka že domala 20 let pokazala, da so se kriteriji o pomembnosti zadev na Ustavnem sodišču že izoblikovali. Gotovo pa lahko računamo na to, da bodo vsa nova pomembna pravna vprašanja deležna ustrezne obravnave, da bodo ustrezno obravnavana tudi tista vprašanja, ki bodo zbujala resen dvom o vprašanjih zakonitosti in ustavnosti in, da bodo obravnavana pred Ustavnim sodiščem tista vprašanja, ki vzbujajo pomisleke o tem, da gre za resno kršitev pravic in svoboščin posameznika. Nenazadnje bo zaradi take nove vloge in novega pristopa, bistveno višja tudi kvaliteta oziroma pomen odločitev Ustavnega sodišča v strokovni javnosti. Strokovna javnost bo namreč pridobila korpus odločitev, ki bo po obsegu manjši, bo pa bolj sfokusiran in bodo ustavnopravni argumenti in argumentacije ter logika, ki jo zasleduje Ustavno sodišče, jasno in bolj pregledno dostopni strokovni javnosti. To ima pozitiven učinek na celoten pravni sistem, ko bo dejansko vsakemu uporabniku možno, omogočeno, da se bo z aktualno ustavnopravno doktrino seznanil na zelo pregleden in jasen način.
Nenazadnje taka ureditev postavlja pred Ustavno sodišče tudi večjo odgovornost. Večjo odgovornost, ki jo bo potrebno izvrševati predvsem v smislu uveljavljena načela diskrecije pri izbiri zadev, ki jih bo Ustavno sodišče uveljavljalo oziroma presojalo, po drugi strani pa seveda pomeni večjo odgovornost tudi za redno sodstvo. Za redno sodstvo, ki bo moralo v večji meri prevzeti polno odgovornost za primarno skrb za ustavnost in zakonitost v postopkih, ki potekajo pred rednimi sodišči.
Naj zaključim s tem, da je kot povedano, do instrumenta oziroma do uvedbe načela diskrecije, delovna skupina, ki sem že povedal, ki je bila sestavljena zelo široko, tako svetovno nazorsko, kot tudi po tem, da so bili vključeni teoretiki in praktiki, enotno podprla tako rešitev. Stroka se torej strinja, da je edino na ta način mogoče doseči kvalitativni premik in Ustavnemu sodišču zagotoviti pogoje, v katerem bo svojo funkcijo in poslanstvo lahko kvalitetno izvrševalo. Tudi poslanske skupine, katerim je minister, namreč vsem poslanskim skupin v Državnem zboru je minister predstavil te predlagane rešitve, še preden so bile obravnavane na Vladi, so prav tako podprle uvedbo načela diskrecije oziroma niti ena poslanska skupina ni temu načelu nasprotovala.
Nenazadnje se mi zdi pomembno poudariti tudi to, da je Ustavno sodišče samo, potem, ko je Vlada sprejela predlagane ustavne spremembe, podprla tako rešitev, torej Ustavno sodišče je podprlo tako rešitev, kar pomeni, da se strinja s tovrstnim razlogovanjem, da se zaveda odgovornosti in dolžnosti, ki jih ta nov sistem prinaša in da ceni prostor in kvaliteto, ki jih ta rešitev prinaša.
Zaradi vsega tega upam, da bo Državni svet podprl predlagane ustavne spremembe, glede na to, da je bil dosežen širok politični konsenz, tako glede tez, kot tudi glede samih načelnih vprašanj o instrumentih, ki so uvedeni s temi ustavnimi spremembami. Ocenjujem, da bi bila škoda, če bi Državni svet že na začetku tega ustavnorevizijskega postopka, ko ustavnorevizijska komisija v Državnem zboru niti še ni konstituirana, dal negativno sporočilo in dejansko na ta način negativno vplival na razpravo. Ocenjujemo namreč, da je zelo dobro in nujno potrebno, da se ta razprava opravi, tako v okviru državnozborske ustavnorevizijske komisije, kot tudi kasneje v samem Državnem zboru. Zaradi tega, kot že povedano, predlagam Državnemu svetu, da podpre predlagan osnutek ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah treh členov Ustave. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod državni sekretar. Želi besedo poročevalec Komisije za državno ureditev? Kolega Vnučec, izvolite.

BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovani. Komisija Državnega sveta ne podpira predlog za spremembo določenih členov Ustave in sicer predvsem iz enega razloga. Namreč na komisiji so svetniki večinsko menili, da je treba biti pozoren na določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enako varstvo pravic.
Po predlogu bo imelo Ustavno sodišče diskrecijsko pravico pri obravnavah, nekatere zadeve pa bodo prenesene na druga sodišča, kar bi znalo povečati razkorak do zagotavljanja varstva enakih pravic po postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki določajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ob tem je bilo tudi opozorjeno, da diskrecijska pravica Ustavnega sodišča ni najboljša rešitev za morebitno odpravljanje nakopičenosti zadeve, s katerimi se srečuje Ustavno sodišče. Po drugi strani smo člani komisije bili tudi sklepčni glede konsenza podpore v Državnem zboru in pa opozorili smo tudi na to, da je Državni svet, skupaj s SAZU-jem, 20. novembra 2008 organiziral posvet z naslovom, izvor slovenske Ustave in takrat so razpravljavci menili, da bi kazalo na podlagi dosedanjih izkušenj celovito preučiti Ustavo Republike Slovenije ter izdelati analizo in oceno njenih institucij oziroma razmerij med njimi, oblikovati priporočilo glede potrebe po prenovi posameznih ustavnih institucij. Ali je bilo to narejeno ali ne pa ne vemo, najbrž ni bilo. Tako, da smo pa podprli amandma trgovinske zbornice, da se vključi v spremembo Ustave tudi nova, da se doda za sedmo alinejo nova osma alineja, reprezentativna gospodarska zbornica z območja države, če meni, da zakon protiustavno posega v pravice gospodarskih subjektov. Se doda v prvem odstavku 3. člena, ki spreminja drugi odstavek 162. člena Ustave. Zato seveda mi predlagamo, da to ne podpremo.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predsedniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Kolega Arčon, izvolite.

            MATEJ ARČON: Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, podpredsednica, kolegi, predstavniki ministrstva. Na mizo ste prejeli amandma glede teh ustavnih sprememb, ki spreminja mnenje komisije in daje pozitivno mnenje k predlogu sprememb, ustavnih sprememb.
Ne bi ponavljal, kar je napisano, ne bi ponavljal, kar je že državni sekretar povedal. Ampak saj občutek je v tem trenutku, da je podpora tem spremembam tako s strani Ustavnega sodišča, tako podpora iz stroke in tako podpora nekaterih oziroma velike večine poslanskih skupin.
Ne nazadnje bo za te spremembe potrebna dvotretjinska večina v temu parlamentu. Zato mislim, da bi bilo slabo, da bi bil signal Državnega sveta na te spremembe slab. Ne nazadnje, če rečem malo v šali malo zares je tudi Ustavno sodišče en zagovornik Državnega sveta in vseh teh problemov, ki smo jih v preteklosti tudi imeli.
Zato predlagam, da spremenimo mnenje komisije in te spremembe tudi potrdimo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Arčon. Besedo ima kolega Šuštaršič.

            MATEJ ARČON: Hvala lepa za besedo.
Torej, jaz sem seveda skeptičen do teh ustavnih sprememb. Torej ne ugovarjam utemeljitvi teh sprememb, ta utemeljitev je nesporna ampak potrebno se je vprašati kako je prišlo do te utemeljitve. To pa prihaja po moji oceni tako, da je pravzaprav v Sloveniji dokaj nizka kultura sodnega varstva. Iz tega razloga se seveda ljudje velikokrat potem na koncu vendarle morajo ali odločati, da se obrnejo tudi na Ustavno sodišče. Tudi po moji presoji, upravno sodišče bi moralo biti dvostopenjsko in to, da na prvi stopnji upravno sodišče izreče dokončno sodbo na katero ni ugovora, to je zelo sporna zadeva, ker je praksa pokazala, da so te sodbe večkrat s strokovnega vidika izjemno problematične; to je bilo v tem zadnjem primeru, tej aferi s psi in še v mnogih drugih primerih.
Tudi vrhovno sodišče se velikokrat izgone temu, da bi razsojalo ampak kot neki prometni vrača posamezne predmete nazaj v prvo stopnjo ali pa enostavno proceduralno, verjetno brezhibno utemeljeno ugotovi, da tisti, ki se pritožuje nima pravnega interesa. Zato menim, v takšnem stanju kakršno je, je vendarle Ustavno sodišče še vedno en velik garant ustreznega sodnega varstva v Sloveniji.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo.
Očitno je, da se je ustavno sodišče znašlo v zagati, da je preobremenjeno z delom. In predlagatelj teh sprememb je poiskal rešitev, ki je nedvomno udobna za Ustavno sodišče saj bo v nadaljevanju lahko delalo toliko kolikor bo zmoglo ali kolikor bo hotelo. Pomeni pa na drugi strani zmanjšanje pravic državljanom. Dosedanji 162. člen Ustave pravi tako, v drugem odstavku, da lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. In, ker je temu tako so se zadeve, nerešene zadeve pred ustavnim sodiščem nakopičile.
Rešitev, ki jo ponujajo predlagatelji je ta, da bi Ustavno sodišče sprejelo v obravnavo samo tiste zadeve za katero samo meni, kriteriji niso izdelani oziroma jih zaenkrat zakonodajalec ne predlaga, torej samo tiste zadeve za katere meni, da so pomembne iz takšnega ali drugačnega aspekta. Predlagatelj pa ne pove kaj pa se bo zgodilo z vsemi ostalimi vloženimi zadevami, ki so jih državljani vložili v obliki ustavnih pritožb pa zanje sodišče meni, da niso toliko pomembne. Kaj se bo zgodilo z njimi? Nič! Ostale bodo nerešene, po letu dni bodo ustavni pritožniki morebiti dobili obvestilo, da niso prišle na vrsto in da jih Ustavno sodišče ni rešilo. To pa po moji oceni pomeni veliko nasprotje ustavno-pravno nasprotje z 22. členom te iste ustave, ki pravi, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Kje je zdaj tukaj enakost? Eno zadevo bo sodišče vzelo v obravnavo, ostalih pa ne bo vzelo in jih bo enostavno pustilo v predalih.
Rešitev, ki jo imamo sedaj in za katero se Ustavno sodišče boji, da zaradi nje ni zagotovljeno ustavno-pravno varstvo pravic, ker gre za nerazumno dolg rok sojenja oziroma odločanja v teh zadevah... Ta argument najbrž drži ampak kaj je boljše, da mi pozno odločijo ali da mi sploh ne odločijo o zadevi na Ustavnem sodišču? Mislim, da je z položaja državljana Republike Slovenije vsekakor boljša pozna odločitev kot nobena odločitev. In zato menim, da je diskrecijska pravica, pravica proste izbire zadeve, ki jo naj Ustavno sodišče v nadaljevanju odloča, o njem odloči v smislu sedaj veljavne Ustave, nekompatibilna z določbami, ki jih imamo.
Zaradi tega posebno pa tudi član komisije za državno ureditev v vsem, zlasti pa osebno takšne rešitve ne podpiram. Mislim, da obstajajo tudi druge rešitve na osnovi katerih bi se pripad na Ustavno sodišče bistveno zmanjšal vendar pa bi predloge, ki bi jih danes dajal v tej smeri vsekakor ne bili na primernem kraju izrečeni glede na to kakšna ekspertna skupina in kakšni eminentni pravniki iz različnih svetovno nazorskih pogledov so o temu predlogu odločali.
Mogoče še na koncu samo rečem, gre za uvožen predlog iz drugega pravnega sistema, diskrecijska pravica je pravica, ki jo imajo zlasti v anglosaksonskem sistemu, ki smo jo celo imeli v prejšnji državi pred upravnimi organi pa je zaradi tega, ker so bile kršene iste oziroma enake pravice državljanom bila odpravljena, tako da tudi celo upravni organ mora odločati v skladu s predpisi, ne more si izbirati katero odločitev oziroma katero zadevo bo obravnaval. Zato nasprotujem takšni rešitvi. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Jaz sem eden tistih, ki so na seji Komisije za državno ureditev glasovali drugače kot je mnenje, ki je potem prevladalo, se pravi tisti, ki smo podprli predlog te spremembe. Sam seveda ne spadam med tiste, ki zagovarjajo pogoste spremembe Ustave, tudi zato, ker se dostikrat ali pa vsaj v nekaterih primerih pokaže, da te spremembe nič ne pripomorejo. Vi veste, da smo recimo spremenili Ustavo oziroma so spremenili Ustavo v zvezi s pokrajinami in kljub temu pokrajin še vedno ni in jih še nekaj časa ne bo zato, ker ni problem v ustavnih odločbah pa v načinu kako priti do pokrajin, v samem ampak v seveda interesih, ki so v zvezi s tem povezani, političnih in tako naprej. In temu pa ustavne spremembe ne pripomorejo.
V temu primeru podpiram te spremembe, čeprav se seveda strinjam s tem, da so nekatere stvari, ki st a jih povedala gospod Jenčič in gospod Šuštaršič seveda zelo relevantne in potrebne premisleka ampak zdaj tudi sam sem že včeraj rekel in še zmeraj, da je seveda vprašanje kako bo Ustavno sodišče ravnalo v primeru presoje teh pobud Kakšen postopek bo vendarle moral biti, najbrž ne bo to samo nek sekretark, ki bo obiral pobude, ki so za presojo in takšne, ki niso. Ampak zato tega najbrž ni mogoče urejati v Ustavi, ker ni akt, ki bi neke postopke urejal ampak bo to verjetno uredil nek Poslovnik Ustavnega sodišča ali pa nek kakorkoli se že takšen akt imenuje po katerem Ustavno sodišče deluje.
Tako da to predpostavljam, da na neki ravni bo rešeno, po drugi strani je pa res to kar pravi gospod Šuštaršič posredno, da bo seveda potrebno spremeniti tudi še kakšen zakon, ki bo reševal vprašanja teh pritožb, ki ne bodo prišle v presojo na Ustavnem sodišču. In predpostavljam, da predlagatelji kaj takšnega pripravljajo, mogoče bodo tudi povedali.
Zdi se mi pa, da je seveda to stanje na Ustavnem sodišču stvaren problem in da je to stanje še eden od tistih razlogov, ki nekako pri nas spodbujajo to stanje, občutek razkroja sistema, občutek da institucije nič ne veljajo. Tudi na Ustavnem sodišču pravzaprav se že zdaj čaka na to, da se nek postopek konča, če ni ravno trikrat nujen, lahko leta in tako, da se seveda postavlja tudi vprašanje v določenih situacijah, ali je takrat, ko je stvar dokončno rešena, razen moralnega zadoščenja, še kakšno zadoščenje, ker so vlaki že odpeljani. Tisti, ki bi konkretno reševali. Tako, da kot pravim, sam podpiram ta amandma, vedoč, da problem, na katerega opozarjata kolega je pomemben. Res je, da imajo podobno to urejeno tudi nekatere druge države in da bo treba najti, kot rečeno, zakonodajne rešitve, ki bodo reševale vprašanje teh zavrnjenih pobud in upam, da, kot pravim, da seveda predlagatelji na to sem prepričan, da mislijo. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:  Hvala kolega Peršak. Kolega Reven ima besedo.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Tukaj vidim, da bo prišlo do spet prvorazrednih zadev, da ne govorim o državljanih. Vendar bi izpostavil naslednje. Strinjam se s predgovornikom, kolegom Šuštaršičem in kolegom Jenčičem. Postavljam pa naslednje. Za vlogo zadeve na evropsko sodišče morajo biti izkoriščena vsa pravna sredstva v državi članici. Kako bo v tem primeru, če bo nekdo imel zadevo, ki je bila protiustavna, a je bila majhna, je bila samo za to fizično osebo. S tem, ko bo Ustavno sodišče postavilo to na stranski tir, ne vidim izpolnjenega pogoja, da lahko gre ta oseba na evropsko sodišče. S tem je postavljena nova krivica in zato jaz takega načina reševanja zastojev na Ustavnem sodišču, se ne strinjam. Rad bi opozoril pa še nekaj. Če bi naš sistem imel bolj meritorno odločanje, ne, da se neprestano vračajo zadeve na nižjo stopnjo in da bi sodniki sodili bolj strokovno, ne bom navajal zadeve, bi tudi manj zadev prišlo do Ustavnega sodišča. To sem prepričan. Prosim, da mi odgovorite ravno na to bistveno dilemo, kako bo z evropskih sodiščem. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Štrukelj, izvolite.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala za besedo gospod predsednik. Podpredsednica, kolegi. Jaz seveda podpiram te spremembe, ker Ustavno sodišče ne more več tako delati. Seveda se pa tudi sam sprašujem kaj se bo dogajalo s tistimi stvarmi, ki jih Ustavno sodišče ne bo izbralo, da bi se o njih opredelilo. Je pa nekaj, kar, jaz seveda nisem pravnik in nimam nobenih, si niti ne domišljam, da bi lahko razpravljal na tej ravni, vendar pa imam nekaj zelo razločnih indicov, da je, seveda jasno je, da Ustavno sodišče ni ključen problem. Ključen problem so redna sodišča in seveda, ker je temu tako, ker vse prileti na koncu, kar le more, pas je pa zelo širok, na Ustavno sodišče, sodniki ne sodijo, stranke rečejo, dajmo poskusit, saj nas nič ne stane in seveda cela zadeva je iz tega stališča na nek način zelo problematična. Hkrati se pa o zelo pomembnih stvareh za to družbo, zelo pomembnih, odločilnih stvareh pa ne odloča. Ali pa traja toliko, da smo mi že v drugem življenjskem obdobju, ko pride do odločitve in to seveda pomeni, da ni prišlo do odločitve in to je za to državo problem, ker to pa relativizira praktično odnos do prava, do celotne te družbene .../Nerazumljivo./..., ki je za demokracijo tako izjemno pomembna. Zato, sicer sem skeptik, ampak bi bilo na tej točki potrebno najti, kljub temu, da v naši državi zdaj vse sproži konflikt, tu narediti neko pomembno izjemo in najti soglasje, da bi zavarovali pravzaprav neko pravno, izjemno pomembno pravno kulturo v naši državi, ki je v veliki meri načeta in seveda povzroča pri državljanih in državljankah pravzaprav občutek ne varnosti oziroma odsotnosti varnosti. Če bo šlo to tako naprej, se bo to samo stopnjevalo.                 Seveda pa bi, tudi sam se pridružujem tistim, ki pravijo, da je treba te zadeve, kolega Peršak je že rekel, da verjetno bo prišlo do spremembe zakonov, samo podobno sklepam, odgovoriti. Vi imate na sodišču recimo en primer, ko imate absolutno prednostno obravnavo, ki jo dobite, odločitev sodišča da absolutno prednostno obravnava, kar pomeni, da je stvar pomembna. V tem trenutku recimo za organizacijo, ki jaz delam, ima primer, kjer Vrhovno sodišče v isti stvari dvakrat različno odločalo, v igri je 3.500 tožb, ki so vredne 30 milijonov evrov za državo ali za nas, mesečno tečejo milijoni evrov na obeh straneh, sodišče se pa ne odloči. Ne odloči ali je Vrhovno sodišče ravnalo prav, da je o isti stvari enkrat odločilo tako, drugič drugače, ali je kršilo materialno pravo ali ga ni in seveda to povzroča občutek, da smo popolnoma nemočni in, da ne vemo kaj je prav in če Ustavno sodišče ne bo dobilo te sprostitve kmalu, bomo seveda prišli v zelo, zelo resno situacijo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani, očitno je predlog ustavnih sprememb sprožil tudi nekatera zelo opravičena kritična razmišljanja o delovanju sodne veje oblasti, kot celoto. To je logično in to je prav. Tudi sam sem v nedavnem mojem svetniškem vprašanju Ministrstvu za okolje in prostor zastavil neko načelno vprašaje, kaj v primerih, ko se vzpostavi začaran krog delovanja nezakonitega gradbenega dovoljenja in v bistvu prihaja do zadeve, ko se kar v krogu vrti in to je iz zornega kota državljana nevzdržno. Takih primerov je veliko. Mi smo, kot ste opozorili na Komisiji za državno ureditev v letu 2008, skupaj s slovensko Akademijo znanosti in umetnosti organizirali ustavni posvet, v katerem so bili prisotni mnogi relevantni ustavnopravni strokovnjaki. Razmišljanja so šla v tej smeri, da velja razmislit o nekem zahtevnem koraku pri modernizaciji slovenske Ustave z bolj odločno vgraditvijo predvsem načel svetovnega Etosa. Vendar je kmalu prišlo tudi do opozoril, da družbeno stanje situacijo, v kateri smo, ni najbolj srečna za doseganje potrebnega konsenza v Državnem zboru za novo generacijo slovenske ustave. Zato verjetno to, čemur smo priča, nek najvišji skupni imenovalec v tem trenutku in zadeva, ki se mi zdi pomembna za izpostaviti v tej debati je, da moramo le gledati na vertikale znotraj sodne veje oblasti. Ustavno sodišče naj ne bi bilo samo ena instanca, Ustavno sodišče ima sistemsko vlogo, ima kreativno vlogo in težko izpolnjuje, če niso dani določeni pogoji. Eden od pogojev je dovolj časa, se pravi ne pretirana kvantitativna obremenitev in bili so podani statistični podatki, ki kažejo to, da že iz same te preobremenjenosti, Ustavno sodišče težko izpolnjuje svojo sistemsko vlogo v našem političnem oziroma sodnem sistemu. Druga zadeva je, seveda, ki pa ni neposredno povezana s predmetom današnje razprave, kadrovska struktura Ustavnega sodišča, ki lahko deluje dobro z neko primerno mešanico akademskih strokovnjakov in sodnikov, ki pridejo iz prakse na Ustavno sodišče in tukaj prihaja do določenih kadrovsko strukturnih težav na ravni Ustavnega sodišča, ki zahtevajo veliko pozornost. Vendar mi kot Državni svet lahko pogledamo nazaj in rečemo, da nam je bilo Ustavno sodišče pomembna sistemska opora pri reševanju najbolj perečih in najbolj težavnih sistemskih pravnih vprašanj in če katera institucija zasluži spoštljivo pozornost Državnega sveta, je to sigurno Ustavno sodišče, ki je pokazalo veliko strokovnega poguma in tudi .../Nerazumljivo./... strokovne globine in sposobnost in širne pri urejanju vprašanj, ki so bila za, tudi za Državni svet in s tem za funkcioniranje političnega sistema v Sloveniji pomembna. Tu gre za vprašanje recimo financiranja referenduma, ki je bilo rešeno, torej referenduma na predlog Državnega sveta, vprašanje nepremičnin, ki je ustavno rešeno, ni pa rešeno še v dejanskem stanju, ko gre za upravljavsko pravico Državnega sveta, gre za vprašanje poklicnosti upravljanja funkcije predsednika Državnega sveta in še na neke druge, za vrsto drugih pomembnih odločitev. Zato menim, da je, da velja podpreti amandma, ki ga je pripravil kolega Arčon zato, ker daje podporo tistim spremembam Ustave, ki so ta trenutek najvišji skupni imenovalec v našem političnem prostoru. To jaz mislim, da ta amandma zasluži podporo in ga bom tudi sam podprl. Seveda pa mislim, da so bila v diskusiji izrečena mnoga relevantna vprašanja, izražene iskrene skrbi in tudi pričakujem, da bo predstavnik Vlade v stanju na pomisleke vsebinsko kakovostno odgovoriti. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Besedo ima državni svetnik Kovšca.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Ob teh spremembah Ustave čutim za potrebno, da opozorim na en problem, s katerim sem se srečal v okolici iz katere prihajam in sicer gre za ustavni spor na področju delovnopravne zakonodaje oziroma pokojninskega zavarovanja, kjer samostojni podjetniki posamezniki nimajo po veljavni zakonodaji, nimajo pravice do delne upokojitve in so edina kategorija državljanov v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do delne upokojitve. Ustavno sodišče je o tej zadevi .../Nerazumljivo./..., če se ne motim, leta 2008 in zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih popravi to neustavno stanje, kar zakonodajalec do današnjega dne še ni storil.
V primeru, ko bi Ustavno sodišče lahko izbiralo zadeve po teži s katerimi naj se ukvarja, se bojim, da bodo prevladovale aktualno politične zadeve oziroma tiste, ki so trenutno najbolj vroče in da bodo pa sistemske rešitve, ki pa za eno kategorijo državljanov, čeprav majhen, ozek segment, predstavljajo eksistenčno težavo ali pogoj, nekako na ta način zbagatilizirane in porinjene na stran.
Če bi zdaj izvedel eno primerjavo pa upam, da mi ne bo zamerjeno. Koliko vroče krvi je družinski zakonik, ki obravnava enakopravnost istospolno usmerjenih pri posvojitvah otrok, koliko vroče krvi je to v javnosti .../Nerazumljivo./... pa si predstavljajte kako hladnokrvno ta javnost sprejema to, da se pa en del državljanov, davkoplačevalcev pa ne more delno upokojiti zaradi različnih razlogov, bolezni, nezmožnosti za delo ali pa česar koli. Tu so teptane materialne, življenjske, eksistenčne pravice in če pride do tega, da bo Ustavno sodišče lahko del takih zadev odrivalo na stran, bodo teptane še naprej. Zato jaz bi pač vztrajal na tem, da se zadeve, ki se morajo rešiti pred stopnjo Ustavnega sodišča rešujejo tam, ne pa s tem, da ima Ustavno sodišče diskrecijsko pravico in jih nekam odrine, kjer potem v času in prostoru obvisijo za vekomaj. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolegica Lidija Jerkič ima besedo.

            LIDIJA JERKIČ: Nekdo je omenil, da ni pravnik pa da težko v pravne argumente  zahaja. Jaz sem pravnik pa se mi zdi, da bi težko oporekala argumentom strokovnjakom, ki so pripravljali spremembe Ustave. Tudi, kar se tiče enakosti pred zakonom. Ja, enakost je pred zakonom, če zakon predpisuje postopek pa pravica pa jih potem vsi nimajo in če bo Ustava predpisala diskrecijsko pravico Ustavnega sodišča, potem bomo imeli pač vsi enake možnosti in enake priložnosti. To se pravi izbiro Ustavnega sodišča.
V tej debati bi jaz rada opozorila še na nekaj. Mi nimamo nobene avtoritete v tej državi in zdaj jo rušimo še ustavnemu sodišču. Pomislek ali bo Ustavno sodišče izbralo pravo zadevo za obravnavo na svojem senatu, je pomislek o avtoriteti. Mislim, če je kaj, vsaj za moje pojme, nedotakljivega v tej državi, bi moralo biti Ustavno sodišče in če se mi zdaj spuščamo v tehtanje ali je Ustavno sodišče prav izbralo ali ne, potem delamo narobe. To je vprašanje, ki si ga niti zastavit ne upamo.
Kar se pa tiče samega pripada. Slovenci smo žal tisti narod, ki gremo zelo radi na sodišča, to se pozna v pripadu zadev na Ustavnem sodišču in nismo zadovoljni z nobeno odločitvijo sodišča, razen, če zmagamo. Če je pa odločitev v nasprotju z našimi pričakovanji, potem pa do evropskega sodišča pa še tisto sodi narobe. Mislim, da je zadnji čas, da v bistvu damo Ustavnemu sodišču možnost, da dela tisto, za kar je, drugim sodiščem pa seveda, da opravijo svojo nalogo za tisti del, kjer so oni pristojni. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Šuštaršič ima besedo.

BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Replika. Zdaj seveda jaz nisem pravnik, niti kakšen izvedenec, si bom pa dovolil povedati, da sem živel enkrat v Houstonu. 7 tednov sem nekaj študiral in ker sem imel obilno časa, sem malo pogledal tudi prakso ustavnega sodišča Združenih držav Amerike in jaz se bojim, da tisto sodišče hudo posega v pravice posameznega človeka in če bomo mi zdaj s temi ustavnimi spremembami pravzaprav sistemsko postavili, da bo Ustavno sodišče po svoji presoji se opredelilo do sistemskih stvari in bilo tudi .../Nerazumljivo./... način tri pike, aktualni politiki, potem jaz ne vem, če prispevamo k njegovi avtoriteti. Jaz namreč se javljam k tej repliki iz prepričanja, da kakor koli že je stanje, Ustavno sodišče ima v Sloveniji še zmeraj položaj avtoritete. Po teh spremembah pa nisem siguren, če ga bo obdržalo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Očitno sem bil zelo nejasen. Namreč jaz nisem proti spremembam Ustave. Ustavno sodišče je treba razrešiti balasta, ki ga ima. Vendar predlog predlagateljev ni dober. Ni dober zato, ker bo Ustavno sodišče enemu državljanu z ustavnopravno rešitvijo zadeve omogočilo uveljavit njegovo pravico, drugemu pa ne. Drugemu pa ne zato, ker ustavna odločba ne velja, erga omnes velja samo za tistega, ki mu je namenjena. V identične zadeve bo torej eden od državljanov imel pravico, ker bo Ustavno sodišče tako odločilo, drugi, kjer pa Ustavno sodišče ne bo reklo ničesar pa te pravice ne bo pridobil. Zato je to neenakost pred zakonom.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Samo ena drobna pripomba, preden dam besedo državnemu sekretarju. Saj se zavedamo vsi, da tudi Državni svet posluje ali pa deluje po načelu diskrecijske pravice. Mi sami se odločimo ali bomo nek zakon vzeli v precep ali ne in mislim, da je naša presoja zelo pomembna in ostali zakoni gredo pač svojo pot. Tisti pa, ki jih mi iz sistemskih razlogov ocenimo, da so vredni naše pozornosti pa gredo pod drobnogled. Izvolite gospod državni sekretar.

            BOŠTJAN ŠKRLEC: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Upam, da bom odgovoril na nekatere pomisleke in na predloge, ki so bili podani. Uvodoma naj povem, da seveda, kolikor je to v naši pristojnosti, podpiramo amandma, ki govori o tem, da Državni svet podpre spremembe Ustave. Kar se pa tiče drugega vsebinskega amandmaja pa seveda mislimo, da je ustrezno, da se državnozbornska ustavna revizijska komisija posveti tudi temu amandmaju in do njega zavzame stališče.
Sicer pa v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo najprej na evropsko sodišče za človekove pravice. Gotovo je potrebno doreči tudi ta sistem. Vendar ta rešitev o oceni stroke ne sodi v ustavni okvir, ampak je to stvar, ki bo določena z zakonom. Namreč Ustavno sodišče bo gotovo dolžno strankam, katerih vlog ne sprejme v obravnavo ali zahtev ne sprejme v obravnavo v nekem določenem časovnem obdobju sporočiti, da njihove vloge ni sprejelo v obravnavo. S tem bo zadoščen pogoj, ki ga je evropsko sodišče za človekove pravice postavila, ker več kot vloge dati, stranka ne more. Če je pravni in ustavni sistem v Republiki Sloveniji tak, da dopušča diskrecijsko pravico Ustavnega sodišča, potem je stranka s tem poenostavila ustrezno vlogo na Ustavno sodišče, seveda pravne poti izčrpala v Republiki Sloveniji. Zdaj ali je pri tem uspela ali ne pa seveda ni relevantno za odločanje evropskega sodišča za človekove pravice, katerega predpostavka je, da morajo biti pravna sredstva uporabljena in izrabljena, torej izčrpana.
Vprašanje, ki se je pojavilo v zvezi s kriterijem, ki bo senat pri odločanju ali nekatere zadeve prevzeti v obravnavo ali ne, uporabil in v kakšni sestavi bo Ustavno sodišče odločalo o tem ali vlogo oziroma zahtevo ali pobudo prejme v vsebinsko obravnavo ali ne, je seveda vprašanje, ki bo moralo biti urejeno v zakonu. Namreč urejanje teh vprašanj bi bilo zopet po mnenju stroke preveč podrobno, da bi sodilo v samo ustavno materijo. Gotovo pa bo potrebno ta vprašanja opredeliti.
Kot pa sem povedal že v uvodnem nastopu pa kriteriji, po katerih Ustavno sodišče presoja ali neka zahteva izpolnjuje pogoje ali ne, deloma že sedaj obstajajo, seveda so se pa v precejšnji meri že izoblikovale v teh dvajsetih letih poslovanja in gotovo bo moralo Ustavno sodišče pri svoji presoji presojati to ali gre za pomembna vprašanja, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic, ali gre za resen dvom o zakonitosti oziroma ustavnosti posameznega zakona in ali oziroma kakšna je resnost kršitve v odnosu do zavarovanih človekovih pravic. Namreč resnost kršitve ne pomeni samo to, da so kršitev človekovih pravic nanaša na večje število ljudi, lahko se nanaša na manjše število ljudi, ampak so lahko resne in s tem seveda terjajo, da se Ustavno sodišče do njih opredeli.
V zvezi z načelom iz 22. člena Ustave, ki zagotavlja varstvo enakih pravic oziroma .../Nerazumljivo./... pravic pa naj povem, da je tudi to vprašanje bilo obravnavano med strokovnjaki v času, ko so obravnavali te ustavne spremembe in splošno sprejeto je načelo, da so odločbe Ustavnega sodišča splošne zavezujoče, torej .../Nerazumljivo./... in mnenje stroke je bilo, da takšna določba ne sodi v Ustavo. Namreč tudi o tem je tekla beseda, ali tako določbo zapisati v ustavno besedilo v tem delu, ki se nanaša na organizacijo in pristojnosti Ustavnega sodišča in enotno mnenje je bilo, da taka določba v zakon oziroma v Ustavo ne sodi. Lahko pa se seveda to vprašaje uredi v zakonu in mislim, da je dobro, če Državni svet to vprašanje ocenjuje za tako pomembno, da tako pobudo tudi naslovi na revizijsko komisijo Državnega zbora, da to vzame v zakup oziroma v obravnavo, ko bo obravnavalo ustavne spremembe. Mislim, da za to ni potrebe izdajati negativnega mnenja glede na, do samih sprememb Ustave.
V tej zvezi bi rad povedal tudi v zvezi s strahovi, ki se pojavljajo. Da bo Ustavno sodišče nekako avtoritarno odločilo kaj bo vzelo v obravnavo in kaj ne. Dejstvo je, da praksa, če jo pogledamo danes skozi luč ali skozi oči statistike, govori o tem, da to pravzaprav Ustavno sodišče že danes počne, ker več kot 90%  zadev vsebinsko sploh ne vzame v obravnavo. Torej diskrecija ne bo uvedla nečesa, česar že danes ni, vsebinsko gledano. Bo pa seveda tehnološka pot te obravnave nekoliko drugačna in bo za Ustavno sodišče manj časovno obvezujoča. Pomembno je tudi to, da sedaj Ustavno sodišče večino časa in energije vloži v obrazložitev zakaj nekaj ni primerno za obravnavo in verjetno je bolj pozitivno sporočilo in krepi avtoriteto sodišča, če lahko vloži čas in energijo v argumentacijo zakaj neka stvar je vredna Ustavnega sodišča. Namreč to, da je toliko zadev v bistvu zavrnjenih s strani Ustavnega sodišča, govori tudi oziroma priča, da je Ustavno sodišče postalo tisto, kar naj ne bi postalo in kar ni namen Ustavnega sodišča v našem sodnem redu. To pa je četrta inštanca v postopku sodnega odločanja. O tem so govorili govorniki pred menoj in če želimo ohraniti Ustavno sodišče kot vrhovnega varuha ustavnosti, ki ima splošno nalogo, da zagotavlja tiste najbolj osnovne okvire o razumevanju Ustave, o razumevanju ustavnih norm in argumentov, potem seveda ne moremo zreducirati Ustavnega sodišča na zadnjo inštanco v vsakem postopku. Kot sem že povedal, praksa je takšna, da ljudje žal pogosto ustavna sodišča razumejo kot zadnja inštanca in tudi zaradi tega je statistika taka, da je 90% zadev že po današnjih kriterijih ne pade v pristojnost Ustavnega sodišča in dejansko niso sprejeta v obravnavo.
Z uvedbo te diskrecije pa v bistvu okrepimo avtoriteto in naložimo Ustavnemu sodišču tudi odgovornost, to se ne da zanikati. Ustavno sodišče bo moralo stati s svojimi odločitvami, stati s kriteriji, ki si jih bo postavilo kot tiste, ki so merodajni zato, da se neka zadeva sprejme v obravnavo. Zoper odločitev, tudi danes zoper odločitev Ustavnega sodišča, da zadeve ne sprejme v obravnavo ni pravnega sredstva in jaz verjamem, da je večina tistih, ki dobijo pismo iz Ustavnega sodišča, da je njihova zahteva ali ustavna pritožba, ne bo sprejeta v obravnavo, je enako nezadovoljna, kot bo nezadovoljna tudi takrat, ko bo dobila iz Ustavnega sodišča pismo v drugačni obliki. Namreč naj ne zveni naivno, ampak verjamem, da tistemu, ki ni zadovoljen z odločitvijo, navedba razlogov ne pomaga kaj dosti. Važna je vsebina odločitev. Kriteriji, ki jih Ustavno sodišče zasleduje pri svoji odločitvi pa seveda morajo biti javni, morajo biti znani in morajo biti pravnoformalno korektni. Zaradi tega, kot sem že povedal, ponovno poudarjam, da je stališče mešane delovne skupine, v kateri so najbolj eminentni ustavni pravniki, prof. Grad, prof. Kavčič, prof. Pirnat in nekateri najbolj eminentni bivši ustavni sodniki, to so prof. Šturm in dr. Čebulj, enotnega mnenja, da je to, kar danes predlagamo kot tekst ustavnih sprememb, rešitev za nastali položaj, ki je ustrezna in ki daje prave odgovore na vprašanja, ki se v teh časih pred Ustavno sodišče zastavlja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za dodatna pojasnila. Izvolite gospod Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz mislim, da je šele druga, se oproščam. Jaz obžalujem, da je v tej drugi razlagi zelo veliko relativnega značaja v obrazložitvi. Jaz le mislim, da ta prvotna obrazložitev, zakaj ta ustavna sprememba je še zmeraj konsistentna, jaz temu nisem oporekal, sem že v začetku rekel. Ampak seveda jaz poskušam opozoriti zakaj do te ustanovitve prihaja. Zakaj? Zaradi pač določenega stanja in prakse, ki jo imamo. Torej iz tega lahko sklepam, zdaj jaz temu načelno ne nasprotujem, ampak seveda izhajam iz interesa ljudi. Se pa iz tega relativnega značaja dovoljujem to vprašanje, če mi ga lahko pojasnite. Ko bo imelo ali če bo imelo Ustavno sodišče to diskrecijsko pravico, kako bo ravnalo, če se bo kdo pritožil in dokazal, da je eno od sodišč v svoji sodbi naredilo evidentno strokovno napako v popolnem nasprotju in ne v smislu z veljavno zakonodajo. Kako se bo opredelilo? Bo to vzel v obravnavo ali ne bo vzel?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: To je konkretni pravni problem, ki ga imate gospod Šuštaršič. Gospod državni sekretar, dajem vam na izbiro, če želite odgovoriti na to vprašanje lahko, ni pa to neposredno na dnevnem redu. Bi se vzdržali? Dobro. Prepodrobno. Hvala lepa. Imate tudi to pravico. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Najprej seveda bomo odločali o amandmaju, ki ga je podal naš kolega Matej Arčon, ki spreminja negativno mnenje v pozitivno, ki ohranja predlog reprezentativne gospodarske zbornice, kot je bil predstavljen in ki bi mu ustno dodal, prosim, preden glasujemo, tudi v tem primeru ostaja poročevalec predsednik Komisije za državno ureditev, kolega Vnučec. To je pomotoma kolegu Arčonu izpadlo iz teksta in to dodajamo. So kakšne nejasnosti v zvezi z besedilom amandmaja? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. 26.
Kdo je za amandma? (15 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo še ... Ker je besedilo amandmaja oblikovano tako, da nadomešča celotno besedilo mnenja, ni potrebno še eno glasovanje. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda, zahvaljujem se vsem prisotnim.

            Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO O ZADEVAH EVROPSKE UNIJE. Pri tej točki je prisotna poslanka Državnega zbora, gospa Darja Lavtižar Bebler, ki jo lepo pozdravljam, gospa Andreja Jerina, predstavnica Vlade in gospa Larisa Korošec Jasnič(?), vodja oddelka za pravo Evropske unije, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve. Torej predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, 36, 2010, obravnavala ga je Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli na klop, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Najprej sprašujem gospo Darjo Lavtižar Bebler, če želi besedo. Izvolite.

            DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo gospod predsednik. Bom zelo na kratko povedala to, kar je bistveno vedeti ob tej predlagani spremembi zakona. Vložili smo ga kot podpisniki, člani Odbora za zadeve Evropske unije iz vseh poslanskih skupin, kar je napredek od prejšnjih mandatov, kjer je tudi že bila vložena ustrezna pobuda za spremembo, ampak takrat ga koalicija ni hotela osvojiti. Ampak treba je pri tem povedati, da so se tudi razmere poslej precej spremenile in da je stopila v veljavo tudi lizbonska pogodba, ki tudi prinaša nekaj novosti na področju, zlasti vloge in položaja nacionalnih parlamentov pri sprejemanju odločitev, zlasti zakonodajnih v evropskem parlamentu in drugih organih Evropske unije. Temeljna novost predlaganega zakona je, da bo bodo odslej seje Odbora za zadeve Evropske unije odprte za javnost, prav tako tudi seje Odbora za zunanjo politiko, ko bo obravnaval zadeve Evropske unije. Spreminja se 7. člen sedanjega zakona, ki zdaj določa, delovna telesa obravnavajo in odločajo o zadevah Evropske unije na sejah, ki niso odprte za javnost. Po seji svoje odločitve sporočijo javnosti. Torej ta člen naj bi zdaj črtali. Ostaja pa še v veljavi seveda varovalni mehanizem v primeru, ko bi lahko prišlo do razkritja pogajalskih izhodišč ali stališč Republike Slovenije in do morebitne oslabitve pogajalskega položaja bodo seje za javnost še vedno zaprte. To že zdaj določa in omogoča Poslovnik Državnega zbora v 101. členu, drugem odstavku. Če gre za gradiva, ki vsebujejo tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona, takrat se vedno Vlada lahko odloči oziroma ustrezni resorji, da dajo oznako tajnosti in potem se seveda tudi to gradivo obravnava na našem odboru, na seji zaprti za javnost.
S spremembo zakona bo sprejemanje odločitev na seji odbora javno, odprto, pregledno in na očeh državljanov. Nesmiselno je obravnavati na seji, zaprti za javnost, na primer predlog uvedbe oziroma uredbe o kozmetičnih izdelkih, predlog direktive o poštnih storitvah, varstvu potrošnikov in podobno, ki tako močno posegajo v naše vsakdanje življenje. Hkrati pa obstajajo razhajanja med sprejemanjem odločitev v Državnem zboru in v evropskem parlamentu. V evropskem parlamentu so na primer pripravljalna posvetovanja v odborih in plenarni razpravi javna. Z odprtostjo sej bomo zagotovili večjo preglednost političnega odločanja pri obravnavi zadev Evropske unije v Državnem zboru in večjo odgovornost politike do javnosti. Poslanke in poslanci bomo nedvomno v večji meri izpolnili nadzorno vlogo pri obravnavi zadev Evropske unije. Javnosti pa bodo naše odločitve, tako zakonodaje, kot druge, bolj dostopne in prepoznavne. Predlagana sprememba zakona prav tako ne bo posegla v vlogo Vlade pri oblikovanju in sprejemanju odločitev v zadevah Evropske unije v smislu sprememb oziroma zmanjšanja njenih obstoječih pristojnosti. Hkrati bi se z uveljavitvijo spremembe zakona posredno uveljavile tudi določbe lizbonske pogodbe glede dejavnega prispevka nacionalnih parlamentov in s tem tudi Državnega zbora k dobremu delovanju Evropske unije. Naj še obvestim, da bomo tudi pripravili ustrezne spremembe Poslovnika Državnega zbora. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa poslanka. Želi besedo poročevalec Komisije za državno ureditev? Kolega Mihelčič, izvolite.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana gospa poslanka. Komisija je predlog o spremembi zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije obravnavala in ga seveda podprla. Komisija se predvsem strinja s tem, da pač z rešitvijo, ki jo predlaga zakon z vidika širšega interesa državljanov ter načela javne odgovornosti politike, .../Nerazumljivo./... javnega delovanja tega Odbora za evropske zadeve, ker bo na nek način približano državljanom, ne bo poslabilo pogajalskih pozicij države v odnosu do Evropske unije. Komisija pa je izrazila obžalovanje, da ni bilo možno v zakon vgraditi tudi dobre prakse iz preteklosti in računamo tudi v prihodnje sodelovanja med Odborom Državnega zbora za evropske zadeve in pa Komisijo za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve Državnega sveta. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Mihelčič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Prehajamo na ... Se opravičujem. Kolega Otoničar, seveda. Bi bil presenečen.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Jaz ta zakon zelo podpiram, ker se že dva mandata v bistvu srečujem s problematiko odprtje teh sej Odbora za evropske zadeve in pa Odbora za zunanjo politiko. Kot je že sama predlagateljica povedala, da ta zakon v bistvu nekako že zastarel in ni več potrebe, da so te seje zaprte, ker prej so bila pogajalska izhodišča za Evropsko unijo in so morale biti v bistvu nekako te seje zaprte. Tudi z novo lizbonsko pogodbo imajo večjo vlogo nacionalni parlamenti, kot je že predhodnica povedala, tudi kontrolo in sodelovanje pri tej zakonodaji in tudi pri stališčih Vlade, katere se dogajajo, ko je treba našim ministrom hoditi na svete ministrov skoraj vsak teden in je v bistvu res brez potrebe, da so te seje zaprte. Kot je predhodnica povedala, je tudi nekako, kar je zaupne narave, itak je po Poslovniku Državnega zbora to lahko zaprto. Vsekakor pa bo tudi to olajšalo delo tudi našim komisijam, tudi zainteresiranim delovnim telesom Državnega sveta ne bo več potrebno zapirati seje za javnost in pa tudi lažji dostop do vseh teh dokumentov, katere smo imel sedaj kar nekaj problemov, ker so bile zaprte seje do zaupnih dokumentov in jaz vam priporočam, da res ta predlog zakona podpremo.
Ob tej priložnosti pa bi se zahvalil nekako obema predsednicama teh odborov Državnega zbora za sodelovanje in sem prepričan, da bomo še naprej lahko tako dobro sodelovali kot smo do zdaj, ker res nekako s tem zakonom Državni svet je izpuščen, jaz mislim, če se bo kaj spremenilo, da bodo tudi Državni svet vključili v to in zgled dobrega sodelovanja med vašim odborom in našim odborom, jaz mislim, da je treba to podpreti in bomo lažje delali. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Otoničar. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. 21. Glasujemo o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Kdo je za? (20 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. Zahvaljujem se prisotnim pri tej točki dnevnega reda.

            Prehajamo še na 8. TOČKO - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV IZ POSVETA, ČAS JE ZA SPREMEMBE V UREJANJU PROSTORA. Poziv za spremembe v urejanju prostora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ste prejeli s sklicem in na klop, prav tako poročilo. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, tudi predlog sklepov Državnega sveta. Pri tej točki sodeluje gospa Tanja Bogataj, namestnica generalnega direktorja iz Ministrstva za okolje in prostor. Želi poročevalec komisije pojasniti stališče? Kolega Fras? Ni potrebno. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Želite vi besedo? Ne. Odpiram razpravo državnih svetnikov. Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepov Državnega sveta, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. Razveljavljam glasovanje. Še enkrat bomo. Prosim, da prijavite prisotnost. Mislim, da ste prezgodaj, počakajte. Zdaj prosim, da prijavite prisotnost. 21.
Kdo je za? (21 članov.) Kdo proti? (Nihče.)
Predem zaključim sejo, naj samo napovem našo prihodnjo sejo, ki bo predvidoma 12. maja in malo za šalo tudi ugotovim, da je sklepčnost današnje seje, skladno z včerajšnjim dogovorom rešil kolega Popovič. Hvala lepa.

            (Seja se je zaključila 7. aprila 1020 ob 17.01.)