Odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede ustanovitve "slovenske sekcije" v bruseljski Evropski šoli

Odgovor na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča je pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, ki je edino pristojno za omenjeno tematiko.

Evropske šole so prvenstveno namenjene izobraževanju otrok staršev, zaposlenih na institucijah EU in na stalnih predstavništvih držav članic pri EU.

Slovenija je po vstopu v EU leta 2004 pristopila h Konvenciji o Evropskih šolah in s tem dobila pravico do pouka slovenščine v teh šolah. Slovencem je zagotovljen pouk materinega jezika po učnem načrtu od vstopa v vrtec pa vse do konca srednje šole, vključno z maturo. Slovenija pa je žal še nima svoje jezikovne sekcije. Največ otrok je vpisanih v Evropsko šolo Bruselj I. Vključeni so v angleško ali francosko jezikovno sekcijo. Po merilih, ki jih je postavil Svet guvernerjev oktobra 2000, naj bi jezikovna sekcija na primarni stopnji, to je od prvega do vključno petega razreda, štela najmanj 75 učencev, v vsakem razredu najmanj po petnajst. Trenutno je na primarni ravni vpisanih manj kot dvajset slovenskih otrok, v vrtcu pa sedem. Ti otroci so vključeni v angleško ali francosko jezikovno sekcijo.

Slovenska delegacija (predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport v Svetu guvernerjev Evropskih šol, inšpektorica za primarno raven in inšpektorica za sekundarno raven) je na sestanku s starši junija 2006 na Evropski šoli Bruselj I nakazala staršem možnost, da bi začela s postopkom za ustanovitev slovenske jezikovne sekcije na primarni stopnji, računajoč na večji vpis slovenskih otrok na omenjeno šolo pred in med predsedovanjem Slovenije EU. Z ustanovitvijo svoje jezikovne sekcije bi slovenščina dobila večjo veljavo, ne bi bila več le učni predmet, ampak tudi učni jezik. Odziv staršev je bil dokaj mlačen, saj vidijo nekateri izmed njih poleg prednosti tudi slabosti tovrstne oblike pouka.

Na naslednjem sestanku s starši januarja 2007 so si starši vzeli več časa za razmislek o ustanovitvi slovenske jezikovne sekcije. Sprejet je bil sklep, da Ministrstvo za šolstvo in šport preuči prednosti in slabosti oblike pouka slovenščine v slovenski jezikovni sekciji, pridobi mnenje o izkušnjah o delovanju drugih jezikovnih sekcij in pripravi predlog finančne razgraditve projekta do konca tekočega šolskega leta. Na podlagi izčrpnejših informacij bi se tudi starši lažje odločali.

Slovenska delegacija pri Evropskih šolah s sedežem v Bruslju se je 9. marca 2007 sestala s starši in vodstvom šole Bruselj I, predvsem v zvezi z učnim načrtom za slovenščino v Evropskih šolah na primarni stopnji in z učnim načrtom za slovenščino v Evropskih šolah na sekundarni stopnji. Staršem je bila poslana tudi informacija o prednostih in slabosti slovenske jezikovne sekcije - delovno gradivo, namenjeno diskusiji o tej tematiki na sestanku, ne glede na to, da bo elaborat o tem končan ob koncu šolskega leta. Cilj je bil slišati starše, ki niso zadovoljni z dodeljenim številom ur pouka slovenščine in jih spodbuditi k intenzivnejšemu razmišljanju o ustanovitvi slovenske jezikovne sekcije. če bi namreč hoteli slovensko jezikovno sekcijo ustanoviti že v šolskem letu 2007/08, bi morali začeti s postopkom ustanavljanja takoj. Starši so si na sestanku 9. marca vzeli čas za razmislek. Do konca šolskega leta pričakujejo elaborat o prednostih in slabostih slovenske jezikovne sekcije, nato pa bodo izrazili svoje mnenje.

Ministrstvo za šolstvo in šport bo začelo postopek za ustanovitev slovenske jezikovne sekcije, ko se bo večina staršev zavzemala za njeno ustanovitev.

Dr. Dimitrij Rupel
MINISTER