Vprašanje Marjana Maučeca glede izrekanja kazenskih sankcij

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede izrekanja kazenskih sankcij in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kaj je vzrok za velika odstopanja pri sodiščih glede izrekanja kazenskih sankcij in kaj je pravi namen izrekanja kazenske sankcije?

Obrazložitev:

Način in vpliv sodišča na izrekanje kazenskih sankcij je v nedavnih primerih pokazal, da sodišča uporabljajo zelo različne kazenske sankcije. Storilcem kaznivih dejanj pri katerih so podane tehtne olajševalne okoliščine - kot so dosedanja nekaznovanost, časovna odmaknjenost, poravnava škode, storjene s kaznivim dejanjem, še pred pravnomočnostjo obtožnice in skrb za otroka - sodišča izrekajo zaporne kazni (kot v primeru Stojana Auerja), drugim storilcem, ki nimajo podanih tovrstnih tehtnih olajševalnih okoliščin in pri katerih je bila podana višja škoda, pa sodišča ne izrekajo zaporne kazni, ampak pogojne obsodbe in jim celo v času sojenja odpravljajo pripor, čeprav je iz vseh okoliščin razbrati, da bo storilec (npr. odvisnik, ki nima sredstev za življenje) dejanje ponovil.

Sodišče seveda uporabi zakonska pooblastila in v obrazložitvi sodbe tudi navede, zakaj se je odločilo ravno za tako vrsto in višino sankcije, kot jo je izreklo v konkretnem primeru, vendar mora pri tem izhajati iz splošnega in posameznega namena kazenske sankcije, ki mora biti kar najbolje dosežen. Ali naj ima pri izrekanju kazenske sankcije prednost težnja za resocializacijo storilca ali pa naj kazen deluje predvsem zastrašujoče in odvrača potencialne storilce kaznivih dejanj, da bi enako ravnali? V nedavnih primerih pa se postavlja vprašanje ali ni ravno obratno - namreč da pogojne obsodbe povzročajo nasproten učinek od odvračanja in zaporne kazni zadenejo v temeljni občutek pravičnosti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.