Sprememba in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta

Državni svet je na 18. seji, dne 16. 9. 2009, na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) sprejel

Spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta
 (Uradni list RS, 70/08)

BESEDILO ČLENOV

V Poslovniku Državnega sveta ( Uradni list RS, št. 70/08) se v tretjem odstavku 15. člena beseda "predsedniku" nadomesti z besedo "vodji".

2. člen

Drugi odstavek 69. člena se črta.

3. člen

Za 75. členom se doda nov 75.a  člen, ki se glasi:

"75.a člen

(1) Osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina lahko da pisno pobudo za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma.

(2) Pobuda iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem poslovnikom, se uvrsti na dnevni red seje državnega sveta brez razprave in glasovanja.

(3) Če državni svet po opravljeni razpravi ne sprejme odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma, pobude iz prvega odstavka tega člena za isti zakon ni mogoče ponovno obravnavati."

4. člen

V tretjem odstavku 93. člena se besedi "predlog razlage" nadomestita z besedo "razlago", za besedama "državnega svetnika" se doda vejica in besedi "interesne skupine".

Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
" (4) Državni svet sprejme avtentično razlago poslovnika.
(5) Razlaga poslovnika in avtentična razlaga poslovnika se sprejmeta z večino glasov vseh članov."

5. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV:

K 1. členu:

Gre za redakcijski popravek. Interesna skupina nima predsednika, ampak vodjo, zato se ustrezno popravi izraz v odstavku.

K 2. in 3. členu:

Prvi odstavek 68. člena določa, da lahko pisno pobudo za sprejem akta Državnega sveta dajo vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina. To velja za vse akte Državnega  sveta, ki so opredeljeni v prvem odstavku 67. člena. To so mnenja o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora, odložilni veti, zahteve za razpis referenduma, zahteva za parlamentarno preiskavo, zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem o ustavnosti in zakonitosti akta, poslovnik Državnega sveta, predloge finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta, predloge zakonov, predloge avtentičnih razlag zakonov in sklepe. Poslovnik v drugem odstavku 69. člena določa, da je za obravnavo pobude državnega svetnika za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma na seji državnega sveta potrebna podpora najmanj osmih državnih svetnikov. Določba je specialna in predstavlja izjemo od splošne določbe v prvem odstavku 68. člena, vendar se izjema nanaša le na obravnavo enega predlagatelja t.j. državnega svetnika. Če da pobudo za odložilni veto oziroma za zahtevo za razpis referenduma državni svetnik, le-te ni mogoče obravnavati, dokler je ne podpre še drugih sedem državnih svetnikov. Slednje pa poslovnik ne določa za ostala dva predlagatelja iz 68. člena, to sta komisija in interesna skupina. Izjema v drugem odstavku 69. člena se torej nanaša le na obravnavo zadeve in ne na to, kdo je lahko predlagatelj pobude. Predlagatelji so tudi v primeru pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma trije, kot določa 68. člen, vendar pa pobude državnega svetnika ni mogoče obravnavati, dokler podpisnikov pobude za odložilni veto ni osem. Za obravnavo pobude interesne skupine ali komisije Državnega sveta torej ni potrebna podpora osmih državnih svetnikov.

Pobudi za odložilni veto in zahtevo za razpis referenduma sta vezani na kratek, sedemdnevni rok in imata za posledico sklic izredne seje Državnega sveta znotraj navedenega roka. Zaradi tega je za obravnavo pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma določena podpora večih državnih svetnikov. Če bi takšno pobudo lahko vložil tudi samo en državni svetnik, bi to pomenilo, da bi en sam državni svetnik lahko od predsednika Državnega sveta zahteval sklic izredne seje znotraj navedenega roka. Zaradi tega je za obravnavo pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma določena podpora večih državnih svetnikov. Če bi takšno pobudo lahko vložil tudi samo en državni svetnik, bi to pomenilo, da bi en sam državni svetnik lahko od predsednika Državnega sveta zahteval sklic izredne seje v roku, ki je krajši od sedem dni. Takšne posledice nima npr. pobuda državnega svetnika za zakonodajno iniciativo, saj odločanje o pobudi za zakonodajno iniciativo ni vezano na rok in lahko takšno pobudo predsednik Državnega sveta uvrsti na dnevni red naslednje redne seje.

Da bi bilo besedilo poslovnika čim bolj nedvoumno, se drugi odstavek 69. člena poslovnika črta, njegova vsebina pa se zelo natančno zapiše v prvi odstavek novega 75. a člena. V skladu s prvim odstavkom 75.a člena lahko da osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina pisno pobudo za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma.

Namen drugega odstavka 75.a člena je, da se omogoči državnim svetnikom razpravljati o vsebini pobude za odložilni veto oziroma zahtevo za razpis referenduma. Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik Državnega sveta po posvetu s kolegijem. Državni svet pri določanju dnevnega reda najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi. V primeru, ko je dnevni red že sklicane seje razširjen s pobudo za odložilni veto oz. zahtevo za razpis referenduma, lahko predlagatelj razširitev na seji Državnega sveta ustno obrazloži, vendar sme obrazložitev trajati največ pet minut. O razširitvi dnevnega reda in o utemeljenosti vsakega predloga za razširitev odloča Državni svet brez razprave. Tako lahko pride do situacije, ko Državni svet ne potrdi razširitve dnevnega reda in v takšnem primeru se o vsebini pobude ne razpravlja. Tako dejansko ne pride do vsebinskega odločanja. Podobno velja tudi za primer, ko državni svetniki na seji izglasujejo umik pobude za odložilni veto ali zahtevo za zakonodajni referendum in se o njej tako sploh ne razpravlja.

Predlagana ureditev določa,da se takšna pobuda uvrsti na dnevni red seje državnega sveta brez razprave in glasovanja. Pobuda, ki bo vsebovala vse poslovniške pogoje,  se bo uvrstila neposredno v dnevni red in državni svetniki ne bodo mogli odločati o tem, ali jo bodo obravnavali ali ne in ne bodo mogli izglasovati njenega umika. Odložilni veto ter zahteva za razpis referenduma sta najmočnejši pristojnosti Državnega sveta, zato mora biti predlagateljem in ostalim državnim svetnikom dana možnost, da o pobudi razpravljajo.

Državni svetniki odločajo o odložilnem vetu ali zahtevi za razpis referenduma na sejah Državnega sveta. Državni svet sprejme odločitev z večino opredeljenih glasov navzočih državnih svetnikov, kadar z ustavo ali s poslovnikom ni določena drugačna večina. Če Državni svet ne sprejme odložilnega veta oziroma zahteve za razpis referenduma, to pomeni da predsednik ne more pobude za isti zakon uvrstiti na dnevni red naslednje redne ali izredne seje. Predlagana ureditev v tretjem odstavku preprečuje, da bi pobudniki ponovno vložili pobudo za odložilni veto ali zahtevo za razpis referenduma, potem ko jo je državni svet enkrat že zavrnil.

K 4. členu

Kadar ne poteka seja Državnega sveta, daje razlago poslovnika komisija, pristojna za vprašanja v zvezi s poslovnikom. Popravek iz tretjega odstavka je redakcijske narave, saj komisija za poslovnik ne daje predlog razlage, ampak kar razlago. Pobudniki iz istega odstavka so razširjeni, tako da lahko poleg državnega svetnika in komisije da pobudo za razlago poslovnika tudi interesna skupina. Razlaga poslovnika je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s poslovnikom.

V poslovnik je po novi ureditvi sprejeta tudi avtentična razlaga poslovnika. To sprejme Državni svet, ki je organ, ki sprejme poslovnik. V posameznem primeru bo torej od državnih svetnikov odvisno, ali bodo zadovoljni z razlago komisije, ali pa bodo zahtevali razlago Državnega sveta, ki bo predstavljala avtentično razlago. V obeh primerih se bosta razlaga in avtentična razlaga sprejemali z večino vseh državnih svetnikov, ki je določena v Ustavi za sprejem Poslovnika Državnega sveta.

K 5. členu

Člen določa začetek veljavnosti poslovnika.