Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-A)

Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-A) - nujni postopek

Državni svet ne podpira predloga zakona.

Državni svet se je seznanil z razlogi za predložene spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in v zvezi z njimi ugotavlja, da je Državni svet na svoji 28. redni seji 7. 7. 2010, ob obravnavi takratnega Predloga zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, jasno izrazil dvom v pravočasno realizacijo posameznih določb predloga zakona do takrat predvidenega začetka uporabe zakona, torej do 1. junija 2011. Izpostavil je vprašanje prenosa novih pristojnosti, vključno s kadri, na centre za socialno delo in zmožnost pravočasne vzpostavitve vseh potrebnih evidenc.

Glede na navedene razloge za sedaj predložene spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Državni svet ugotavlja, da so bila lanskoletna opozorila Državnega sveta ob sprejemanju zakona utemeljena. Pri tem Državni svet ocenjuje, da je tudi tokratni datum uveljavitve zakona, 1. januar 2012, preveč ambiciozno zastavljen in dvomi, da bodo pravočasno pripravljene zahtevane evidence, ki predstavljajo podlago za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema. Vprašljiva je zlasti centralna evidenca udeležencev visokošolskega izobraževanja, za katero se že sedaj  v uvodu predloga zakona navaja, da bo na voljo šele v začetku naslednjega leta. Prav tako je vprašanje, če bodo pravočasno izpolnjene vse kadrovske in prostorske zahteve v povezavi z razširjenimi pristojnostmi centrov za socialno delo.

Državni svet, poleg še vedno preveč ambiciozno zastavljenega roka za začetek uporabe predloga zakona, opozarja tudi na številna druga odprta vprašanja veljavnega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Tako na primer še vedno niso jasno določene realne podlage za ocene dejanskega vpliva posameznih določb predloga zakona na posamezne skupine prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Še vedno ni znano na kakšnih podlagah temeljijo simulacije in izračuni, ki se omenjajo v zvezi s posameznimi zakonskimi določbami, prav tako niso znane metodologije, na katerih temeljijo kriteriji za predlagane zakonske rešitve. Obstaja torej možnost, da so kriteriji postavljeni tako, da bo velik del sedanjih upravičencev izločen iz kroga upravičencev po novem zakonu. Glede na to, da bo pomemben del ugotavljanja upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev predstavljala tudi ocena vrednosti premoženja, s tem da tako evidenca nepremičnin kot metodologija za ugotavljanje slednjega še zdaleč nista pripravljeni, je težko trditi, da predstavljene ocene učinkov posameznih ukrepov kažejo realno sliko tako glede števila prejemnikov posameznih denarnih socialnih prejemkov kot tudi glede njihove višine.

Državni svet opozarja tudi na veliko razliko v obsegu dohodkov in prejemkov, ki se po novem upoštevajo za ugotavljanje materialnega položaja posameznika oziroma družine, v primerjavi z bruto dohodki, ki so se upoštevali za pridobitev posamezne pravice na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006 – UPB2, 114/2006, 122/2007, 10/2008 in 62/2010). Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je teh dohodkov bistveno več, hkrati pa se bo za ugotavljanje materialnega položaja upošteval tudi t.i. fiktivni dohodek, kot posledica ocene vrednosti nepremičnin. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da se realne vrednosti nepremičnin v Sloveniji, zlasti glede na lokacijo in kvaliteto zemljišč, lahko drastično razlikujejo med seboj, s tem pa tudi realno stanje premoženja posameznika. Zlasti kmetje v oddaljenih predelih Slovenije, kjer so vrednosti zemljišč ter nepremičnin neprimerljivo nižje kot na primer v urbanih središčih, bodo v tem pogledu v slabšem izhodiščnem položaju.

Državni svet opozarja tudi na zaostrovanje cenzusa za upravičenost do državne štipendije do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2013/2014, in sicer je predlagan dvig cenzusa za en dohodkovni razred (meja je, namesto na 64 % kot to določa obravnavani predlog zakona, postavljena na 53 % neto povprečne plače na družinskega člana). Kot razlog je navedena zavrnitev Zakona o malem delu, pri čemer Državni svet navedeni razlog ocenjuje kot neutemeljen, saj so bila koncesijska sredstva, pridobljena na podlagi Zakona o malem delu, predvidena kot vir financiranja za štipendije, ki jih podeljuje in sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in ne kot vir financiranja državnih štipendij. S predvideno zamrznitvijo najvišjega predvidenega dohodkovnega razreda (od 53 % do 64% neto povprečne plače na družinskega člana) za naslednji dve študijski leti se bo po oceni Državnega sveta bistveno znižalo napovedano število prejemnikov državnih štipendij.

Državni svet opozarja tudi na vprašanje urejanja pravice do varstvenega dodatka, ki ga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa kot enega izmed denarnih socialnih prejemkov. Njegovo urejanje je potrebno analizirati tudi v povezavi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, kjer se ureja pravica do njegove pridobitve. Varstveni dodatek je bil do sedaj urejen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter vezan na vplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem na ožji krog upravičencev (zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, mu pravica do varstvenega dodatka ni pripadla), z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih pa se njegova vloga socialno varstvenega transferja, ki omogoča zagotavljanje sredstev za kritje življenjskih stroškov, širi na vse državljane Republike Slovenije, ki so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let ženske oziroma od 65 let moški. Po eni strani se s tem na nek način uvaja enakopravna obravnava vseh družbenih skupin, zlasti se izboljša položaj kmetov in obrtnikov, ki so bili do sedaj glede varstvenega dodatka v slabšem položaju. Vendarle pa po drugi strani prenos varstvenega dodatka v sistem socialnih varstvenih prejemkov, njegova vezava na materialni položaj posameznika ter na pravico države do njegovega povračila na podlagi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, na dolgi rok pomeni vsesplošno poslabšanje položaja prejemnikov tega dodatka.

Državni svet ugotavlja, da bi morale določbe glede obveznosti vračila prejetih denarnih socialnih prejemkov, torej tudi varstvenega dodatka, temeljiti na jasno postavljenih kriterijih in biti pregledno urejene v okviru zakonov s področja socialnega varstva, in ne bi smele biti odvisne zgolj od subjektivne razlage določb 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/1976, 23/1978, 17/1991, 13/1994, 40/1994, 82/1994, 117/2000, 67/2001 in 83/2001) ter sodbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28) v posamičnem primeru. Prav zato Državni svet ocenjuje, da bi se morala v zvezi s tem vprašanjem izvesti temeljita razprava, v katero naj se vključijo vsi zainteresirani družbeni segmenti. Ob tem se je Državni svet seznanil s sklepom Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, da na eno od prihodnjih sej komisije uvrsti posebno točko dnevnega reda s to tematiko.

Državni svet meni, da je s sprejetjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih prišlo do temeljnega premika v razumevanju vloge socialno varstvenih prejemkov. Do sedaj je veljalo, da so slednji predstavljali temeljne elemente socialne pomoči države svojim državljanom, medtem ko se sedaj celoten princip spreminja v neke vrste dolžniško-upniško razmerje med prejemnikom denarne socialne pomoči ter državo, zlasti preko uveljavljanja pravice države do povračila izplačanih denarnih socialnih pomoči na podlagi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike.

Državni svet ugotavlja, da je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlog zakona obravnaval na svoji 29. nujni seji 10. 5. 2011 in sprejel amandmaje k 1., 2., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 12., 14., 16., 19., 20. in 21. členu predloga zakona. Sprejeti amandmaji temeljijo na pripombah Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so nomotehnične narave, zato njihova vsebina ne vpliva na izražene pripombe Državnega sveta k predlogu zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen član državni svetnik Drago Žura.