Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 21. maja 2008.

Predsednik je pričel 7. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51. a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 13.01 in se zaključila ob 15.51 uri.

Opravičili so se:

mag. Dušan Črnigoj

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

Gospod Milan Petek, Poslanec v Državnem zboru k 3. točki
Gospod dr. Andrej Bajuk, Minister za finance k 3. točki
Gospa Zofija Mazej Kukovič, Ministrica za zdravje k 4. točki
Gospod mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo k predvideni razširitvi dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek, EPA 2029-IV

- - -

Seje so se udeležili:

namesto Ministra za finance dr. Andreja Bajuka sta se seje udeležili ga. Irena Erjavec, generalna direktorica in ga. Mateja Vraničar, sekretarka
namesto Ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič so se seje udeležili g. Darko Žiberna, državni sekretar, ga. Mojca Gruntar, vodja sektorja, ga. Marta Ciraj, direktorica, g. Robert Medved, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo sistema zdravstvenega varstva in ga. Bojana Beovič, predsednica zdravstvenega sveta
namesto Ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka so se seje udeležili g. Peter Vrtačnik, sekretar, ga. Helena Rus, višja svetovalka, g. Gregor Zalokar, svetovalec

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 8.5.2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini - prva obravnava (ZDoh-2C), EPA 2033-IV4.
Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (ReNPZV), EPA 2043-IV

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko

Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta

Predlog za razširitev je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

RAZŠIRITEV

Predsednik je, na predlog Interesne skupine delodajalcev predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek, EPA 2029-IV RAZŠIRITEV

Predlog za razširitev je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini - prva obravnava (ZDoh-2C), EPA 2033-IV.
Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (ReNPZV), EPA 2043-IV
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodrskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek, EPA 2029-IV RAZŠIRITEV
Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije RAZŠIRITEV

Predlagan dnevni red je bil sprejet 35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda: Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli z elektronsko pošto 8.5.2008.

Predsedniki je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel pisnih pripomb na zapisnik 6. seje in predlagal, da o njem glasujejo.

Zapisnik 6. seje Državnega sveta je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

Odobritev zapisnika 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli z elektronsko pošto 8.5.2008.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel pisnih pripomb na zapisnik 4. izredne seje in predlagal, da njem glasujejo.

Zapisnik 4. izredne seje Državnega sveta je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

o elektronski pošti 16.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede zagotavljanja zdravstvene in socialno varstvene obravnave po zaključenem zdravljenju v bolnišnici.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede zagotavljanja zdravstvene in socialno varstvene obravnave po zaključenem zdravljenju v bolnišnici in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

Kakšne ukrepe in aktivnosti načrtujeta Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, da bodo pacientom zagotovljene enake možnosti primerne oskrbe po odpustu iz zdravljenja v bolnišnici?

Obrazložitev:

Dejstvo je, da institucionalno varstvo v bolnišnicah, ki nimajo ustreznih kapacitet, ne more biti rešitev. Z vidika etike in morale je nesprejemljivo, da nimamo dogovorjenih sistemskih rešitev za številne paciente, ki nimajo zagotovljene primerne oskrbe po odpustu iz bolnišnic in so jim tako kršene pravice do enakopravne obravnave.

Posamezni pacienti po zaključeni akutni in tudi neakutni bolnišnični obravnavi oziroma po rehabilitaciji potrebujejo pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (pri vzdrževanju higiene, hranjenju, odvajanju.). V primeru, kadar jim potrebne oskrbe ni možno zagotoviti na domu (ker nimajo sorodnikov oziroma le-ti zaradi oddaljenosti ali nezmožnosti ne morejo zagotoviti pomoči na domu, ali so brezdomci, ki nimajo stanovanja ali so do sprejema v bolnišnico živeli v neprimernih stanovanjskih razmerah in se tja ne morejo vrniti), jim je potrebno oskrbo možno zagotoviti le kot institucionalno varstvo.

Največkrat so to pacienti po poškodbi glave ali ohromelosti udov: tetraplegija, paraplegija ter pacienti s težavami v duševnem zdravju, ki zaradi zdravstvenega stanja niso sposobni odločati o svojih pravicah in koristih in zanje nimamo razvitih ustreznih programov rehabilitacije. Zato, >ker nimajo rehabilitacijskega potenciala< niso sprejeti v podaljšano bolnišnično zdravljenje, niti jih ne sprejmejo v Zavod Zarja, kamor so sprejeti po rehabilitaciji v Inštitutu RS za rehabilitacijo, če imajo proste kapacitete. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je število prošenj za sprejem v socialni zavod 16.582.

Bolnišnica pacienta, ki mu zdravstveno ali socialno stanje ne omogočata samostojnega življenja v domačem okolju, ne bi smela odpustiti. V tem primeru mu je potrebno zagotoviti neposredno premestitev v institucionalno varstvo. Glede na potrebe, ki so razvidne iz števila čakajočih, se za sprejem v socialnih zavodih oblikujejo kriteriji za sprejem oz. nesprejem tistih, ki ne izpolnjujejo kriterijev za sprejem:

ne sprejemajo mlajših od 65 let (ker so namenjeni starostnikom);
ne sprejemajo pacientov, ki so kolonizirani z bolnišničnimi okužbami (ker nimajo enoposteljnih sob);
ne sprejemajo pacientov, ki potrebujejo poleg socialne oskrbe tudi zahtevno zdravstveno nego (imajo traheostomsko kanilo, so hranjeni s pomočjo hranilne sonde, potrebujejo trajno zdravljenje s kisikom, ker ni primernih kapacitet, strokovnega kadra za izvajanje potrebne nege itd

Primer:
58-letni pacient, brezdomec, brez svojcev, brez prijavljenega bivališča, brez zdravstvenega zavarovanja. Po hudi poškodbi potrebuje socialno oskrbo in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pristojni center za socialno delo, kot skrbnik pomaga pri postopkih, potrebnih za uveljavljanje posameznih pravic: prijavi stalnega prebivališča, sklenitvi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, uveljavljanju pravic do institucionalnega varstva. Odgovori v domovih starejših občanov so, da je premlad, v posebnih socialnih zavodih je čakalna doba za sprejem nekaj let, v varstveno delovnem centru dajo prednost pri sprejemu mlajšim uporabnikom. V bolnišnici je več kot 4 mesece.

43-letni pacient, brez ožjih svojcev, potrebuje socialno in zdravstveno obravnavo (traheostomska kanila, potrebuje trajno zdravljenje s kisikom, hranjenje po hranilni sondi, brez kontakta, koloniziran z bolnišnično okužbo). Svojci mu zahtevne nege in oskrbe doma ne morejo zagotoviti. V DSO so povedali, da ga bodo sprejeli na prvi ustrezen prostor. Čaka več kot eno leto in prostega mesta še ni bilo. Postavlja se vprašanje, če sploh kdaj bo.

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bi morala dogovoriti potrebne smernice in zagotoviti potrebno obravnavo navedenim pacientom:

Na ravni socialno zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti inštitut institut urgentnega sprejema za zagotavljanje socialnega varstva (skladno s 50. členom Ustave RS), na način, kot je to urejeno v bolnišnicah, kjer ni možno odkloniti sprejema, če ga upravičenec nujno potrebuje.
Prav tako je potrebno v socialnih zavodih dogovoriti in zagotoviti primeren odstotek kapacitet, kamor so lahko sprejeti pacienti kolonizirani z bolnišnično okužbo. Sedaj posamezne paciente sprejemajo le izjemoma (dva zavoda).
Domovom starejših občanov je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za oskrbo koloniziranih upravičencev in spremeniti kadrovske standarde. Potrebne protokole obravnave za navedene paciente je potrebno medresorsko uskladiti in to med Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nacionalna komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb pri MZ naj pripravi strokovne smernice za obravnavo koloniziranih upravičencev v DSO, ki se jih tudi finančno ovrednoti.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli zahtevo državnega svetnika Mateja Arčona za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Mateja Arčona in predlaga Ministrstvu za kulturo, da dopolni odgovor na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica. .

Obrazložitev:

V Predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (prvi odstavek 398. člena), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada Republike Slovenije, se je nepričakovano (v prvih osnutkih tega ni bilo) pojavila določba o prenosu ustanoviteljskih pravic države v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica na pokrajino.

Ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju, je bilo zato zastavljeno vprašanje:

Iz katerih razlogov se je vlada odločila prenesti ustanoviteljske pravice SNG Nova Gorica z države na pokrajino?
Po katerih kriterijih se je vlada odločila prenesti ustanoviteljske pravice na pokrajino in SNG Nova Gorica odvzeti status gledališča nacionalnega pomena?

V odgovoru je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti izpostavil vlogo in pomenu SNG Nova Gorica, ki si je status gledališča nacionalnega pomena pridobilo s svojim delovanjem in odmevnostjo. Prav zato, ker se poraja dvom o resničnosti in utemeljenosti povedanega, so bila ministru tudi postavljena zgoraj navedena vprašanja.

Minister v svojem odgovoru zagotavlja, da prenos ustanoviteljskih pravic ne vpliva na >nacionalni pomen< gledališča, na obseg javnega financiranja in ne zmanjšuje pravic in standardov delovanja gledališča? Zakaj je torej sprememba sploh potrebna?

Iz odgovora izhaja, da želi Vlada Republike Slovenije, s prenosom ustanoviteljskih pravic na pokrajino zagotoviti, da bi SNG Nova Gorica, kot gledališče nacionalnega pomena, še dodatno utrdilo svojo povezanost s širšim prostorom zahodne Slovenije in slovenskim zamejstvom.
Težko je razumeti, da Vlada RS tovrstnih >prednosti< ne omogoča tudi preostalim (dvema) SNG, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Zakaj v svojih prizadevanjih za >utrditev nacionalnega pomena gledališča< izpušča Ljubljansko Dramo in SNG Maribor? Zakaj se je vlada, izmed treh SNG, odločilo prenesti na pokrajino le SNG Nova Gorica?

Razlogov za svojo odločitev in kriterijev za >razlikovanje< med gledališči minister v svojem odgovoru ni pojasnil. Ministra za kulturo, dr. Vaska Simonitija zato prosimo, da svoj odgovor dopolni in pojasni kriterije za razlikovanje med tremi SNG.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) odgovor dopolni in ga posreduje v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 35 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta za dopolnitev odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta za dopolnitev odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dopolni odgovor na vprašanje glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.

Zahteva državnega svetnika Jožeta Koržeta se glasi:

Hidromelioracijska sistema oziroma kompleksa Črnolica-Nova vas-Grobelno in Vodriž-Jakob sta bila narejena v letih 1985/86. Izvedba je bila zelo slabo izpeljana. Drenažne cevi so bile na več mestih vgrajene skoraj na površini zemljišča, tako da se je na teh mestih opustila obdelava. Dolga leta nato nihče ni vzdrževal teh sistemov (Kombinati, Občina), da bi se s tem obdržalo vsaj minimalno funkcioniranje sistema. Res je, da se je odmera izvajala že pred leti, in sicer v letih 2003 in 2004. Na intervencijo lastnikov in ob spoznanju, da sistema ne delujeta, je takratna ministrica ga. Lukačič te odmere ukinila. Nezadovoljstvo lastnikov se je pojavilo zaradi plačevanja stroškov vzdrževanja, ki ga praktično ni bilo. V tistem času se je pojavil upravljavec, da bi opravil najnujnejša opravila na sistemih. Ker je bil to čas vegetacije rastlin, ga lastniki niso pustili na njihova zemljišča.

V odgovoru ministrstvo navaja: "Cilj ministrstva je, da zaščiti interese lastnikov-uporabnikov melioracijskih sistemov." Za opisan primer to vsekakor ne velja, saj lastniki plačujejo vzdrževanje nefunkcionalnega sistema. Mislim, da je bolj zaščiten interes upravljavca, ki pa do sedaj ni pokazal prave volje za vzdrževanje.
Ministrstvo omenja, da upravljavec ni mogel narediti melioracijskega programa brez ustanovljene melioracijske skupnosti. Menim, da bi upravljavec moral narediti dober program in ga ponuditi lastnikom. Prepričan sem, da bi bilo zato manj kratkih stikov med upravljavcem in lastniki zemljišč.
Res je tudi, da je bilo v letu 2007 na 2008 nekaj malega postorjenega na kompleksu, kar pa je bilo po zagotovilih tajnika KS Šentjur Rifnik slabo izvedeno in stroškovno netransparentno.
Kot podžupan Občine Šentjur sem vzpostavil kontakt med lastniki zemljišč in predstavnikom upravljavca Plimo d.o.o. iz Žalca z namenom, da si ogledam oba kompleksa in poskušam posredovati v dobro vseh. Vendar do tega ni prišlo. Že na samem začetku smo ugotovili, da so sistemi v takšnem stanju, da jih bo brez dodatnih sredstev težko vzpostaviti v funkcijo, za katero so namenjeni.

Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagam tudi, da na terenu izvrši komisijski ogled obeh hidromelioracijskih sistemov, ugotovi stanje funkcioniranj hidromelioracijskih sistemov ter poda stanje funkcioniranja ostalih hidromelioracijskih sistemih v RS.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v skladu s četrtim odstavkom 54. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) odgovor dopolni in ga posreduje v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Zakaj Vlada Republike Slovenije in njena ministrstva pod krinko volontariata spodbujajo zaposlovanje, ki ima vse značilnosti prvotnega pomena termina voluntarizem (samovoljno, avtoritarno, diktatorsko ravnanje, ne glede na zakone, obveznosti ali potrebe družbe) in tako onemogoča mladim, visoko usposobljenim strokovnjakom, da normalno začnejo svojo poklicno pot po dolgoletnem študiju?.

Obrazložitev:

Zadnja leta se ne samo tolerira, pač pa povsem uradno spodbuja zaposlovanje volonterjev v državnih ustanovah na številnih področjih, npr. v zdravstvu, šolstvu itd. Mladi strokovnjaki so tako prisiljeni, da po uspešnem študiju, ki zaradi preobsežnih programov v primerjavi z drugimi državami v EU traja nadpovprečno dolgo, delajo brezplačno in brez vsakršnih pravic iz delovnega razmerja kot volonterji v državnih ustanovah, ne da bi jim delodajalec plačeval prispevke iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ne da bi se jim to delo štelo v delovno dobo, ne da bi imeli pravico do povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo, kritja drugih materialnih stroškov itd.
Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport je npr. lani razpisalo 135 pripravniških mest učiteljev s sklenitvijo delovnega razmerja in trikrat več mest pa za opravljanje volonterskega - brezplačnega - pripravništva. Tako so celo kandidati, ki so med študijem dosegli povprečno oceno 8,11, padli med 400 neplačanih pripravnikov in tako skušali izpolniti pogoj za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za morebitno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, čeprav to ni usklajeno z ostalo zakonodajo s področja delovnih razmerji.
To seveda še zdaleč ni tisto, kar Slovenija zagovarja pred mednarodno javnostjo npr. na konferenci Delo za mlade - blaginja za vse, ki naj bi prispevala k razreševanju vprašanja "o uspešnem in dostojnem zaposlovanju mladih<. Na njej je Marjeta Cotman v vlogi predsednice Sveta EU za zaposlovanje in socialno politiko poudarila, "da Evropska unija ni le gospodarski projekt< in da je >vključevanju mladih na trg dela, kar je eden najpomembnejših izzivov."

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede sanacije namakalnega sistema Vogršček.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede delovanja namakalnega sistema Vogršček in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona se glasi:

V imenu lastnikov in uporabnikov preko 1.300 ha kmetijskih zemljišč v Vipavski dolini oba ministra sprašujem, kdaj bo dokončana sanacija in zagotovljeno normalno delovanje namakalnega sistema Vogršček?

Obrazložitev:

Zaradi napake na sistemu oskrbe z vodo, namakalni sistem Vogršček ne deluje že od novembra lani. Namakalni sistem je v domeni obeh ministrstev, akumulacija v domeni ministrstva za okolje in prostor, razvod pa v domeni kmetijskega ministrstva. Ker se zdi, da mu potrebne skrbi za vzdrževanje in delovanje ne namenja niti eno, niti drugo ministrstvo, bi se kazalo poenotiti in dogovoriti, kdo naj z njim upravlja v bodoče! Danes namreč kmetje ostajajo brez vode, ki je tako pomembna za njihovo delo in pridelek. V letošnjem letu je tako že zatajila t.i. protislanska zaščita.

Nesprejemljivo je, da tako pomemben infrastrukturni objekt, v katerega so bila vložena zelo velika javna sredstva, ne bi služil svojemu namenu. Kmetje so posebej zaskrbljeni zaradi glasov, da nameravajo zaradi sanacije akumulacijo v celoti izprazniti, saj bi v takšnem primeru za njeno polnjenje potrebovali skoraj štiri leta, kar je za uporabnike povsem nesprejemljivo.

Ministrstvo za kmetijstvo je kmetom poslalo obvestilo, da bo sistem deloval že v mesecu aprilu. Kljub obljubam pa so se upravljavci prisiljeni posluževati neprimernih in improviziranih rešitev, ki ne omogočajo stabilnega delovanja. Kljub obilici padavin se kmetje zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo prineslo poletje, ki bo lahko tudi nadvse vroče in suho. V skrbi za svoj pridelek in preživetje še vedno ne vedo ali bo namakalni sistem do takrat deloval. Sami ne najdejo odgovorov, zato vas v njihovem imenu prosim za čimprejšnji odgovor na postavljeno vprašanje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 8.5.2008 in na klop so državna svetnica prejeli pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za takojšnjo prodajo oziroma oddajo v odplačni najem prazna stanovanja, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za državno ureditev.

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi s ceno pitne vode.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

- - -

Državni svetnik Boris Popovič je na 6. seji Državnega sveta podal pobudo za razpis referenduma za ustanovitev enotne Primorske pokrajine. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo je obravnavala skupaj s predlogom skupine poslancev za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji.

Glede na to, da Državni svet v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ne more zahtevati od Državnega zbora, da razpiše posvetovalni referendum, je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, posredovala matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora pobudo, da se v predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji, ki ga je podala skupina poslancev, referendumska vprašanja ustrezno dopolnijo, da bodo imeli volivci na območju Severnoprimorske in Južnoprimorske pokrajine tudi možnosti izjasniti se o ustanovitvi enotne Primorske pokrajine na tem območju in da se predlagana Obalno-Kraška oziroma Južnoprimorska pokrajina, preimenuje v Primorsko pokrajino.

- - -

Po elektronski pošti 5.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča glede problematike vračanja nacionaliziranega premoženja na območju Republike Hrvaške za državljane Republike Slovenije.

- - -

Po elektronski pošti 5.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca za dopolnitev osebne izkaznice s podatkom o krvni skupini imetnika.

- - -

Po elektronski pošti 6.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca za posredovanje v okviru skrbi za nadzor nad pravosodno upravo na področju državnega tožilstva.

- - -

Po elektronski pošti 12.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ustavnega sodišča Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Janvit Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.

- - -

Po elektronski pošti 13.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Agencije za trg vrednostnih papirjev na vprašanje državnega svetnika dr. Janvit Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.

- - -

Po elektronski pošti 13.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure o medijski izpostavljenosti osumljencev v predkazenskih postopkih.

- - -

Po elektronski pošti 20.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Vrhovnega državnega tožilstva na vprašanje državnega svetnika dr. Janvit Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.

- - -

Po elektronski pošti 20.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanja državnega svetnika dr. Janvit Goloba glede ureditve dimnikarske službe.

- - -

Po elektronski pošti 20.5.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 3. točki dnevnega reda: Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini - prva obravnava, EPA 2033-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 58/08.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop.

Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16.5.2008 in na klop.

Obrazložitev je v imenu Ministrstva za finance podala ga. Irena Erjavec, generalna direktorica na Ministrstvu za finance.

Poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal predsednik komisije, mag. Stojan Binder.

Razpravljali so Rudi Cipot, Boris Popovič, Boris Šuštaršič, prof. dr. Jože Mencinger in dr. Zoltan Jan.

Na zastavljena vprašanja državnih svetnikov je odgovarjala ga. Irena Erjavec, generalna direktorica na Ministrstvu za finance.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2C) - prva obravnava

Državni svet meni, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlagatelji zakona skušajo s spremembami zakona spodbuditi reševanje stanovanjske problematike z zagotovitvijo socialno pravične olajšave. Pri tem izhajajo iz dejstva, da je bila v letu 2005 uvedena olajšava, ki je upravičencem zmanjšala letno davčno osnovo za štiri odstotke letno za plačane zneske, namenjene reševanju stanovanjske problematike. Ta olajšava je bila že v letu 2007 ukinjena, s tem pa so bili prizadeti številni kreditojemalci, ki niso mogli več uveljavljati olajšave, na katero so pri najemu kredita računali.

Državni svet meni, da je predlagana uveljavitev olajšave v obliki zmanjšanja dohodnine oz. v obliki davčnega kredita, ki zmanjšuje dejanski znesek davka, ki ga zavezanec plača, primerna. Višina plačanega zneska za nakup, gradnjo ali finančni najem stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema, ki se predlaga in znaša 200 evrov ter dodatni davčni kredit za vzdrževane družinske člane v višini 100 evrov za prvega in 150 evrov za vsakega nadaljnjega družinskega člana, ob tem, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje letnega davka največ v višini 6000 evrov ter dodatno še 1500 evrov za prvega in 2000 evrov za vsakega nadaljnjega družinskega člana, je po mnenju Državnega sveta stvar nadaljnjih preračunov in presoje, ki bo pokazala najprimernejše rešitve.

Državni svet se ne strinja z mnenjem Ministrstva za finance, ki predlogu zakona nasprotuje z obrazložitvijo, da uvedba nestandardne olajšave kot se predlaga, ni primerna. V sistemu standardnih olajšav, ki zmanjšujejo davčno osnovo bi uvedba davčnega kredita pomenila pomembno sistemsko spremembo in uvedla zahtevnejši in zapletenejši administrativni postopek, vezan tudi na komaj uvedeni informativni izračun dohodnine. Državni svet meni, da gre pri predlagani spremembi zakona in poskusu vrnitve olajšav v sistem za več kot zgolj administrativne težave, ki jih utegne uveljavitev zakona povzročiti davčni upravi. Ponovna vzpostavitev olajšav bi namreč pomenila dodatni signal vsem, predvsem pa mladim družinam, da država razume težave in pričakovanja mlade generacije, ki ni bila deležna ugodnih kreditov in poceni odkupa družbenih stanovanj ter jim olajšati reševanje stanovanjskega problema.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder.

* * *

Predlog mnenja je pripravljen na podlagi poročila Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

K 4. točki dnevnega reda: Predlog Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev", EPA 2043-IV

Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 64/08.

Predlog resolucije je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 20.5.2008 in na klop.

Predlog resolucije so obravnavale tudi interesne skupine.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti ste prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 20.5.2008 in na klop.

Predlog sklepa je državni svet pripravil s pomočjo delovnega posveta, ki je bil 14.5.2008 in ga je organiziral državni svetnik za področje zdravstva, Peter Požun. Na njem so sodelovali številni predstavniki strokovnih poklicnih združenj, združenj bolnikov, sindikatov, ZZZS , Inštituta za varovanje zdravja in Ministrstva za zdravje. Na delovnem posvetu so bili predstavljeni številni konkretni strokovni predlogi, mnenja in pripombe, ki so služili Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pri oblikovanju stališč. Bistveni poudarki pa so se nanašali na konkretne predloge dopolnitev dokumenta predvsem v smeri, da naj bodo v njem jasni cilji, nosilci in roki za izvedbo.
Ker je navedeni dokument izjemno pomemben za vse prebivalce Slovenije, je tudi želja Državnega sveta, da bi dosegli kar največji družbeni konsenz pri njegovem sprejemanju predvsem pa njegovo operacionalizacijo in vključitev v vse druge politike.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev resolucije podal g. Darko Žiberna, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.

Poročilo Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal poročevalec komisije, Peter Požun.
Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Tone Peršak.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Milan Ozimič

Razpravljali so Boris Šuštaršič, dr. Andrej Rus, Marijan Klemenc, Jernej Verbič, Toni Dragar.

Repliko sta podala Boris Šuštaršič in Marijan Klemenc.

Na zastavljena vprašanja državnih svetnikov je odgovarjal g. Darko Žiberna, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013"zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev"

Državni svet je k predlogu resolucije oblikoval naslednje splošne pripombe:

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, kakor tudi vsem naslednjim vladam, da pričnejo voditi konsistentno zdravstveno politiko ob vključevanju vseh vladnih kot tudi nevladnih resorjev, ki bo v dobro vseh prebivalcev Slovenije in ki bo temeljila na načelih socialnega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni solidarnost, neprofitnost, pravičnost, enakost vseh zavarovanih oseb (Bismarckov model).
Državni svet nadalje predlaga, da naj Vlada Republike Slovenije gradi zdravstveno politiko na javnem interesu in ohrani obvezno zdravstveno zavarovanje in javne zdravstvene službe kot dejavnosti javnega pomena ter onemogoči prelivanje javnih sredstev v privatne namene ter postavi jasna razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom.
Državni svet posebej opozarja na dejstvo, da se v obravnavanem predlogu sredstva za zdravstveno varstvo zmanjšujejo, kot se zmanjšuje tudi gospodarska rast, in nanjo vezan delež BDP, ki ga namenjamo zdravstvu. Obenem pa se načrtuje povečanje deleža zasebnih sredstev in zmanjšuje sredstva obveznega zavarovanja, ki temeljijo na principih solidarnosti in vzajemnosti. To je še posebej zaskrbljujoče, saj je prispevek za prostovoljno zavarovanje enak, ne glede na prihodek posameznika, celo več, višji je za upokojence, kot za aktivno zaposlene. Ob tem pa vsi segmenti družbe, državni organi in nevladne organizacije opozarjajo na povečevanje števila revnih oziroma izginjanje srednjega sloja, ki največ prispeva v zdravstvene blagajne. Na drugi strani pa zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, porabljajo ogromna finančna sredstva za lastno poslovanje, ki bi ga lahko organizirale racionalnejše, presežek sredstev pa namenile za povečani obseg programa zdravstvenega varstva in ne za profit. Vlada Republike Slovenije mora zato tem negativnim trendom, kakor tudi stroškom delovanja zavarovalnic, nameniti vso pozornost in izpeljati sistem zdravstvenega zavarovanja v smeri ponovne vključitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vlada Republike Slovenije mora poskrbeti za racionalno ravnanje s sredstvi, namenjenimi za zdravstvo, postaviti mora popolno in pregledno mrežo javne zdravstvene službe ter opredeliti jasne kriterije za izdajanje koncesij na primarni kot sekundarni ravni. Njihovo podeljevanje se mora vršiti na podlagi javnih razpisov, opravljati pa se mora tudi nadzor nad izdajanjem koncesij in opravljanjem koncesijske službe. Državni svet opozarja na primere "divje privatizacije" v zdravstvu in zaradi tega podeljevanje koncesij ne more in ne sme biti prepuščeno občinam.
Državni svet nadalje opozarja, da bi moral obravnavani predlog opredeliti poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Prav tako bi bilo potrebno v sistem zdravstvenega zavarovanja uvesti diferencirane prispevne stopnje za delodajalce za poškodbe pri delu in za bolezni, povezane z delom. Zaradi naraščanja števila poškodb pri delu in poklicnih obolenjih pa na primeren način nagrajevati delodajalce, ki skrbijo za zdravje pri delu, ter sankcionirati tiste, ki temu ne posvečajo potrebne pozornosti.
Ministrstvo za zdravje naj zavarovancem omogoči transparenten pregled nad pravicami iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja in jim povrne zaupanje v slovenski zdravstveni sistem. Prav tako naj izboljša dostopnost do zdravstvenih storitev, skrajša oziroma odpravi čakalne dobe, ki nastajajo zaradi neurejenih odnosov med javnim in zasebnim zdravstvom, in izboljša odnos izvajalcev do pacientov.
Državni svet ocenjuje, da lahko tako Vlada Republike Slovenije kot Ministrstvo za zdravje izpolnita pričakovanja zavarovancev, v kolikor bo Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 temeljil na konkretnih ciljih, aktivnostih, nosilcih, rokih in sredstvih, kot to določa 6. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki glasi: "Republika Slovenija planira razvojne možnosti in potrebe z zdravstvenimi programi in zdravstvenimi zmogljivostmi. Plan zdravstvenega varstva mora temeljiti na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva, izhajati iz zdravstvenih potreb po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevati kadrovske in druge zmogljivosti ter zagotoviti smotrno delitev dela. Plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije vsebuje:
- strategijo razvoja zdravstvenega varstva;
- prednostna razvojna področja;
- naloge in cilje zdravstvenega varstva;
- podlage za razvoj zdravstvenih dejavnosti na posameznih ravneh, vključno z izobraževanjem in izpopolnjevanjem kadrov, ter za razvoj sistema zdravstvenega zavarovanja;
- specifične potrebe in možnosti zdravstvenega varstva posameznih območij;
- nosilce nalog za uresničevanje plana zdravstvenega varstva;
- merila za mrežo javne zdravstvene službe, upoštevaje dostopnost zdravstvenih storitev po območjih.
Plan zdravstvenega varstva vsebuje dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne opredelitve.

Predlog plana zdravstvenega varstva pripravi Vlada Republike Slovenije. Pri pripravi Predloga plana zdravstvenega varstva sodelujejo Zdravstveni svet, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Svet za zdravje."
Državni svet še enkrat poudarja, da je gradivo sicer zelo obsežno, vsebuje številna področja in nudi vpogled v delovanje zdravstvenega sistema, vendar pa v njem ni konkretnih opredelitev in rešitev za prepotrebni razvoj in spremembo zdravstvenega varstva. Prav tako gradivo ne zajema ukrepov in aktivnosti za odpravo dosedanjih slabosti in negativnih pojavov pri izvajanju zdravstvene dejavnosti.
Zavarovanci v dokumentu ne najdejo odgovorov, kako jim bo izboljšana dostopnost do zdravstvenih storitev, kako se bodo skrajševale dolge čakalne dobe, kako se bo izboljšal odnos izvajalcev do njih in kako bodo odpravljeni razni pojavi neupravičenega zaračunavanja plačil in doplačil za storitve, ki jim jih zagotavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pri nadaljnjem razvoju in upravljanju sekundarnega nivoja zdravstvenega varstva, to je bolnišničnega zdravljenja, je potrebno omejiti politični vpliv ozkih lokalnih interesov občin.
Državni svet nadalje predlaga Ministrstvu za zdravje, da vzpostavi celovit sistem izboljševanja kakovosti v zdravstveni službi z ustanovitvijo Agencije za kakovost ter akreditacijo bolnišnic.
V obravnavanem dokumentu je potrebno jasneje razmejiti pristojnosti med Inštitutom za varovanje zdravja in območnimi Zavodi za zdravstveno zavarovanje, ker drobljenje nalog nacionalnega pomena na regijske centre ni v prid racionalne in učinkovite porabe javnih sredstev. Prav tako je potrebno opredeliti promocijo zdravja na nacionalni ravni. Inštitut za varovanje zdravja bi morali ohraniti kot nacionalni center, ki razvija stroko promocije zdravja ter razvija in vrednoti programe promocije zdravja na nacionalni ravni za različna okolja in populacijske skupine.

Državni svet je k predlogu resolucije oblikoval naslednje konkretne pripombe:

7.1. Dejavnost javnega zdravja

Javno zdravje je kljub dobri definiciji neustrezen pojem, ki ga je potrebno uskladiti z Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, invalidnosti in zdravja in bi ga bilo primerneje poimenovati "javno zdravstvo", cilj dejavnosti pa "javno zdravje", ki ni stanje, pač pa dinamičen proces.

7.1.2.1 Inštitut za varovanje zdravja

Besedilo zadnjega odstavka tega podpoglavja se spremeni in se glasi:

"Pomembno vlogo pri ocenah tveganja imajo rezultati laboratorijskih analiz. Laboratorijsko podporo za potrebe uradnega nadzora na področju živil, pitne vode in vzorcev okolja lahko izvajajo različni laboratoriji, pri čemer je na nacionalni ravni potrebno zagotoviti centralno organiziranost laboratorijske dejavnosti, s krovno vlogo laboratorija IVZ RS. Ostali usposobljeni laboratoriji bi poleg laboratorija IVZ izvajali laboratorijsko dejavnost za uradni nadzor kot podizvajalci krovnega laboratorija. Pri izbiri podizvajalcev bo potrebno upoštevati možen konflikt interesov (delež tržne dejavnosti) in usposobljenost izvajalcev, kar bi posledično vodilo k specializaciji posameznih izvajalcev."

V obravnavanem dokumentu bi morala biti opredeljena tudi Agencija za varno hrano.

7.2.1. Opredelitev stanja

V drugem odstavku je nerazumljivo, da na primarni ravni delujejo terapevti, saj so ti vključeni na vseh nivojih zdravstvenega varstva, ne le na primarnem.

Število zdravstvenih delavcev na 1.000 prebivalcev ni nikakršen pokazatelj vključenosti delovnih terapevtov, saj o tem niso bile narejene konkretne raziskave, na katerih bi lahko temeljila statistika. Statistika je torej nepopolna, saj zastopa le določene zdravstvene profile.

7.2.1.4 Opremljenost bolnišnic z drago medicinsko opremo

Na tem mestu bi bilo nujno razmišljati in predvideti (glede na projekcije glede staranja prebivalstva) način zagotavljanja prilagojene opreme in pripomočkov za delovno terapevtsko obravnavo na domu. Temu primerno je potrebno predvideti tudi usposobljen kader – delovnega terapevta in servisno službo za vzdrževanje, montažo in servisiranje opreme in pripomočkov.

7.2.2.1. Primarna raven

V kriterijih za določanje mreže na primarni ravni, za dejavnost družinske medicine je nov pojem "zdravstveni tim", nikjer pa ni zapisano, kdo ga sestavlja. V kriterijih za določanje mreže na primarni ravni so zajeti samo zdravniki in zobozdravniki. Kje so ostali člani tima? V razvitih državah je glavnina delovnih terapevtov zaposlena ravno na primarni ravni.
V četrtem odstavku se doda naslednji stavek: "V multidisciplinarnem timu za nego in oskrbo na domu mora sodelovati tudi fizio oziroma delovni terapevt."

7.2.2.8. Fizikalna in rehabilitacijska medicina

V istem podpoglavju (7.2.) sta dve podpoglavji z istim naslovom in nadaljevanjem vsebine poglavja 7.2.1.8.

Državni svet podpira, da se 20-30 % fizioterapevtske obravnave in obravnave delovne terapije prenese na izvajanje na domu. Že sedaj so čakalne dobe na primarni ravni po Sloveniji dolge, indikacija za delo na domu pa vključuje posebno skupino bolnikov, ki do sedaj ni bila deležna FTH obravnave (postopki čakanja na nadaljevanje zdravljena v specializiranih ustanovah, čakanje mesta v domovih starejših občanov, arhitektonske ovire mesta bivanja, nepokretnost itd.). Vendar pa je potrebno povečati število fizioterapevtov, saj z obstoječim številom zaposlenih fizioterapevtov na primarni ravni izvedba tega predloga ni izvedljiva. Na primarno raven oskrbe sodi tudi ambulantna dejavnost posameznih slovenskih zdravilišč. Dejstvo pa je, da so čakalne dobe v zdraviliščih povprečno šest mesecev. Brez širitve programa tudi tu ne bo mogoče izkoristiti obstoječih kapacitet.

7. 2. 4 Koncesije

Celotno poglavje 7.2.4. je orientirano samo na eno vrsto zdravstvenih delavcev – to je na zdravnike. Ker pa so tudi drugi zdravstveni delavci upravičeni do nudenja koncesijonarskih storitev, je potrebno zadnji stavek tega poglavja spremeniti tako, da se glasi:

"Konkurenčna klavzula, ki jo določa delovnopravna zakonodaja, zahteva, da lahko zdravniki in drugi zdravstveni delavci opravljajo istovrstno dejavnost pri drugem delodajalcu samo z vednostjo tistega, pri katerem je redno zaposlen."

7.3. Kadrovske potrebe v zdravstvu

7.3.2. Projekcija kadrovanja

Nikjer niso omenjeni fizioterapevti, čeprav so pomemben člen v timu. Že danes jih primanjkuje, zato bi bilo treba v projekciji kadrovanja predvideti to dejstvo, predvsem v smislu širitve števila vpisanih na študij fizioterapije.

To podpoglavje obravnava samo zdravnike, zobozdravnike, farmacevte in medicinske sestre. Drugi profili (med drugim tudi delovni terapevti, fizioterapevti in drugi) kot da ne obstajajo.

7.4. Upravljanje človeških virov

V celotnem dokumentu sta poudarjeni medicina in zdravstvena nega, občasno se omenjajo tudi farmacevti, pomanjkljiva pa je opredelitev drugih sodelavcev v zdravstvenem timu.

8. Nevladne organizacije in druga združenja

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah povezuje in usklajuje interese reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni. Ena od ključnih nalog NSIOS je vodenje civilnega dialoga z državnimi institucijami, med drugim tudi z Ministrstvom za zdravje, kajti cilji delovanja invalidskih organizacij prav tako obsegajo ohranjevanje bioloških potencialov invalidov, obnovitveno rehabilitacijo na izvenbolnišnični način, oskrba z medicinsko-tehničnimi pripomočki in druge zdravstvene ukrepe, ki odločilno vplivajo na kvaliteto življenja invalidov. Posamezne invalidske organizacije so še posebej povezane z zdravstvom, ker zastopajo kronične bolnike, za katere je značilna finalna ali napredujoča invalidnost.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Požun.

* * *

Predlog mnenja je pripravljen na podlagi poročila Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Predlagan sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

K 5. točki dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek, EPA 2029-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 57/08.
Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina delodajalcev. Stališče interesne skupine, s predlogom za razširitev dnevnega reda, so državna svetnica in svetniki prejeli na klop.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal g. Peter Vrtačnik, sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.

Poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal predsednik komisije, mag. Stojan Binder.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, Borut Meh.

Dodatno obrazložitev je podal g. Peter Vrtačnik, sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je k predlogu zakona oblikoval naslednje konkretne pripombe:

k 2. členu

Člen se črta.

Obrazložitev:
Obstoječi kontni okvir, ki bi ga v skladu s predlogom predpisal Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za gospodarstvo, temelji na Slovenskih računovodskih standardih. Slednji niso enaki Mednarodnim RS, ki jih uporablja večina velikih slovenskih družb, še zlasti tistih, ki so v tuji lasti.
Zato bi z zakonom predpisan kontni okvir povzročal prej navedenim družbam dodatno delo in stroške zaradi prilagoditve informacijske podpore na predpisan kontni okvir oziroma vodenje poslovnih knjig po obeh standardih.
Sicer pa je splošna praksa vodenja poslovnih knjig v Sloveniji takšna, da se, če je le mogoče, že v skladu s SRS 22 upoštevajo obstoječi kontni okvir, ki ga pripravi SIR, zato njegovo uzakonjanje ni smiselno:

k 12. členu

2. alineja prvega odstavka 194.a člena se spremeni tako, da se glasi:

"- če je predmet stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prejšnje alineje, že bil vrednoten s strani neodvisnega izvedenca največ šest mesecev pred dnevom izročitve predmeta stvarnega vložka in je bilo vrednotenje opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi in načeli vrednotenja;«

Obrazložitev:
Direktiva 2006/68/ES posodablja in skuša poenotiti posamezne korporativne institute v EU s spremembami 2. direktive (77/91/EGS). Ena od sprememb je tudi poenostavljanje in pocenitev uporabe stvarnih vložkov za ustanovitve in dokapitalizacije družb, ne da bi pri tem trpela varnost upnikov ter družbenikov.
Novi 194.a člen ZGD-1 implementira drugi odstavek novega 10.a člena direktive, ki določa, da revizija stvarnih vložkov ni potrebna "če so sredstva… .. prispevana kot vložki, ki niso plačani v denarju, že bila predmet vrednotenja s strani neodvisnega priznanega izvedenca in so izpolnjeni določeni pogoji". Predlagani član 194.a dosledno implementira direktivo. Ustrezni pogoji in varovala, da se omogoči enostavnejša, a varna uporaba stvarnih vložkov skladno z direktivo so vsebovane v tej in drugih spremembah, ki jih prinaša ZGD-1 B.

Iz neznanega razloga pa je neodvisni priznani izvedenec, ki opravi vrednotenje zamenjan z »revizorjem«. To je popolnoma napačno, saj revizorji niso tisti, ki opravljajo vrednotenja. Že zaradi sedanjih določb ZGD-1, po katerih vrednost stvarnega vložka »oceni revizor« v praksi prihaja do težav. Cenitve delajo strokovnjaki, ki so specializirani za to in imajo ustrezne licence. V praksi bo ob predlagani rešitvi prihajalo do tega, kar se dogaja že zdaj, da bo stvarni vložek najprej ocenil cenilec, nato pa ga bo "ocenil" še revizor, ki se bo skliceval na poročilo cenilca. Torej bo še vedno prihajalo do nepotrebnega dodatnega stroška dvojnih ocen vrednosti stvarnega vložka. To pa nikakor ni implementacija direktive, temveč izogibanje implementaciji, kar gotovo ni namen predlagatelja.

k 15. členu

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Prvi stavek drugega odstavka 247. člena ZGD-1 se črta. V drugem stavku drugega odstavka se črta beseda »Tako«.

Drugi odstavek postane tretji odstavek.

Obrazložitev:
Ena od najbolj pomembnih sprememb, vsebovanih v direktivi 2006/68/ES je liberalizacija poslovanja z lastnimi delnicami. Novi 194.a člen ZGD-1 naj bi implementiral spremenjeni 19. člen Druge direktive.

Dejstvo je, da je bila z Direktivo 2006/68/ES črtana 10 % maksimalna meja lastnih delnic iz dosedanje točke (b) prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Namesto tega Druga direktiva sedaj državam članicam ponuja opcijo (točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive), da določijo zgornjo dovoljeno mejo, ki jo lahko dosegajo lastne delnice (nominalni oziroma pripadajoči znesek). Ta meja ne sme biti nižja od 10 % vpisanega kapitala. Pri tem je vprašljiv sam način izračuna, kaj se šteje med "pridobljene delnice", kar ugotavlja tudi sam predlagatelj zakona:
"Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa, da se v 10 % mejo vštevajo "pridobljene delnice" in "že prej pridobljene delnice". Glede na nedvoumen besedni zapis uvodnega stavka drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive ("pridobitve v smislu prvega pododstavka") so "pridobljene delnice" tiste delnice, ki so pridobljene na podlagi pooblastila skupščine. Lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega ali tretjega odstavka člena 19 ali člena 20 Druge direktive, niso »pridobljene delnice« v smislu določb o zgornji dovoljeni meji lastnih delnic. "

Bolj pravno vprašljiva je naslednja trditev, da "vsekakor lahko nacionalna zakonodaja določi, da so "že prej pridobljene delnice" vse lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi (katerihkoli) drugih izjem za pridobivanje lastnih delnic, in jih družba še vedno ima".

Ne glede na dvom o pravni korektnosti predlagane implementacije pa ni nobenega dvoma glede vsebinske neskladnosti zdajšnjega predloga z namenom direktive. Direktiva želi liberalizirati razpolaganje z lastnimi delnicami. 4. uvodna določba direktive npr. pravi: "Delniškim družbam bi moralo biti dovoljeno, da pridobijo lastne delnice do meje, ki jo postavljajo meje razdeljivih rezerv, obdobje, v katerem je taka pridobitev odobrena s strani skupščine, pa bi moralo biti daljše, da bi okrepilo prilagodljivost ter zmanjšalo upravno breme za podjetja, ki se morajo nemudoma odzvati na razvoj trga, ki vpliva na cene delnic."

Za liberalizacijo poslovanja z lastnimi delnicami obstajajo mnogi tehtni razlogi. Poleg možnosti odzivov na dogajanja na trgih, ki jih omenja direktiva, je dejstvo, da so V EU lastne delnice vse bolj uporabljana orodja za nagrajevanje zaposlenih in povezave med družbami (swapi delnic ipd.). Manjša togost zakonodaje na tem področju in možnost delničarjev, da odločajo o ključnih vidikih poslovanja z lastnimi delnicami, je zato v interesu družb, gotovo tudi zaposlenih in posledično gospodarstva vsake države.

Predlagana rešitev v ZGD-1 B pa v skoraj ničemer ne sledi možnostim, ki jih daje direktiva . Predlagana je rešitev, ki minimalno spreminja zdajšnjo ureditev in je glede omejevalnosti na samem robu dopustnosti po direktivi. Obvezna 10 % meja za lastne delnice je ukinjena in s tem se je odprla možnost, da nacionalne zakonodaje tudi za delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega in tretjega odstavka člena 19 Druge direktive (torej na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1), to mejo povečajo ali popolnoma odpravijo. S tem, ko predlagatelj ne omogoča take rešitve tudi za Slovenijo, neosnovano postavlja slovenske družbe v slabši položaj od držav, ki so to možnost dopustile. Razen, če za to obstaja kakšen drug razlog, ki v pojasnilih k predlogu ni nikjer razkrit, je smiselno, da se omejitev imetništva 10 % lastnih delnic odpravi.

k 18. členu

Prvi odstavek 280. člena se spremeni tako, da se glasi:

»280. člen
(revizijska komisija)

(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Ostali člani revizijske komisije so lahko člani nadzornega sveta in/ali drugi člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev družbe.

Obrazložitev:
V skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka 41. člena direktive morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti, ali revizijsko komisijo sestavljajo:

neizvršni člani upravnega telesa revidiranega subjekta in/ali
člani nadzornega telesa revidiranega subjekta in/ali
člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta.

V drugem odstavku 41. člena direktive so primeroma navedene naloge, ki naj jih opravlja revizijska komisija. EU direktiva dopušča možnost dodajanja novih nalog revizijske komisije.

Glede na to, da je revizijska komisija smiselna le v primeru zelo velikih poslovnih sistemov, je smiselno priporočilo direktive upoštevati na način, ki dopušča širitev revizijske komisije na ostale člane, strokovnjake, ki niso člani nadzornega sveta.

V primeru dikcije iz prvotnega predloga prvega odstavka tega člena pa gre za z zakonom opredeljeno administrativno breme, ki zgolj povečuje stroške delovanja, ne daje pa učinkov. Vloga revizorja in nadzornega sveta je jasna, posebej to velja za njuno sodelovanje in področja, ki se sicer predpisujejo revizijski komisiji.

k 19. členu

V četrtem odstavku 281. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Nadzorni svet skupščini predlaga imenovanje revizorja. V družbah, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na trgu vrednostnih papirjev, mora predlog nadzornega sveta temeljiti na priporočilu revizijske komisije."

Obrazložitev:
V tem členu se implementira zahteva, ki je določena v tretjem odstavku 41. člena direktive 06/43. Ta določa, da mora predlog upravnega ali nadzornega telesa za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije. Subjekti javnega interesa so družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranih trgih in finančne institucije. V zdajšnjem predlogu pa je taka rešitev brez kakršnega koli razloga razširjena na vse družbe, ki imajo nadzorni svet ali upravni odbor. Predlog po nepotrebnem dela zmedo v družbah, kjer komisija ne obstaja in ni obvezna po zakonu. Po drugi strani pa revizijsko komisijo lahko oblikujejo tudi nejavne družbe, pri čemer bi morale biti svobodne, da po svoje uredijo razmerja med nadzornim svetom ali upravnim odborom in komisijami.

k 20. členu

V četrtem odstavku 289. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Upravni odbor skupščini predlaga imenovanje revizorja. V družbah, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na trgu vrednostnih papirjev, mora predlog upravnega odbora temeljiti na priporočilu revizijske komisije."

Obrazložitev:
Glej obrazložitev konkretne pripombe k 19. členu."

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Borut Meh.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda: Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije

Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 13.5.2008 in na klop.

Prilogi k predlogu sklepa, organigram Državnega sveta in sistemizacijo delovnih mest, so prav tako prejeli po elektronski pošti 13.5.2008 in na klop.

Po elektronski pošti in na klop pa so prejeli tudi obrazložitev spremembe aktov o sistemizaciji delovnih mest v Državnem svetu Republike Slovenije.

Na klop so prejeli tudi pojasnila dr. Mirka Pečariča iz pravne službe Državnega sveta.

Predlog sklepa, s prilogama, je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog sklepa so obravnavale tudi interesne skupine.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal Sekretar Državnega sveta g. Marjan Maučec.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Tone Peršak.

Razpravljali so Peter Požun, Boris Šuštaršič, Jože Rastislav Reven, Drago Bahun.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjal sekretar Državnega sveta, Marjan Maučec.

Pojasnila je podal tudi predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. maja 2008, na podlagi 86. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije sprejema Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je predlagal, da Državni svet, na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, sprejme tudi dodatni sklep in sicer:

D O D A T N I S K L E P :

Vodstvo Državnega sveta in Mandatno-imunitetna komisija naj v prihodnje pozorno spremljata učinkovitost zastavljene organizacijske strukture službe Državnega sveta, predvsem v povezavi z zagotavljanjem ustrezne strokovne podpore funkcionalnim interesom.

V primeru, da na predlagani način organizirana služba Državnega sveta v prihodnje ne bi zadovoljivo delovala, naj se temu primerno takoj predlagajo ustrezne dopolnitve ali spremembe.

Predlagan dodatni sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

Predsednik je zaključil 7. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Povezane vsebine

	7. seja Državnega sveta Republike Slovenije