Sklep ob obravnavi Poročila o razvoju 2003, Poročila o človekovem razvoju in pomladanskem poročilu 2003

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji, dne 24. 9. 2003, ob obravnavi Poročila o razvoju 2003, Poročila o človekovem razvoju in pomladanskem poročilu 2003 na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije sprejema poročila, ki jih je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj in izraža pozitivno stališče do predstavljenih poročil.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je poročilo o razvoju pripravil z namenom, da poda sliko uresničevanja, v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije začrtanih strateških ciljev razvoja slovenske družbe in posebno gospodarstva. Tekoča gospodarska gibanja kažejo, da se nadaljuje razvojno dohitevanje Evropske unije, da je dosežena relativno visoka stopnja gospodarske rasti, iz poročila pa izhaja, da so pomembni pozitivni premiki doseženi tudi na socialnem in okoljskem področju.

Na vseh treh področjih trajnostnega razvoja pa je zaznati tudi pomanjkljivosti, ki se na gospodarskem področju kažejo predvsem v nedokončanih strukturnih reformah, relativno visoki inflaciji, višini in strukturi javno finančnih odhodkov in nezadostno razvitih mehanizmih, ki bi okrepili predvsem na znanju temelječo konkurenčnost. Problem predstavlja tudi nezadostno izobraževanje in usposabljanje odraslih ter prenizki izdatki za raziskave in razvoj, v zvezi s tem pa znižanje števila inovativnih podjetij.

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da na osnovi poročil gradi nadaljnji usklajen ekonomski, socialni in regijski razvoj. Državni svet poudarja, da se morajo v Sloveniji vsi politiki in nosilci nadaljnjega razvoja zavedati, da je za majhno državo, ki se bo v naslednjem letu priključila Evropski uniji, nujno, da se v največji meri spoštuje splošne človeške vrednote, zajete v načelih združenih narodov, predvsem pa telesno in duhovno spoštovanje posameznika, njegovo narodnostno ter socialno kulturo, ki naj jo začne svobodno izražati brez škode za okolje.

Državni svet opozarja na problem vključevanja odraslih oseb brez ustrezne izobrazbe v permanentne oblike izobraževanja in delež oseb z zaključeno višjo ali visoko šolo, ki zaostaja za povprečjem drugih evropskih držav. Nosilci razvoja se morajo zavedati, da kakovostno in množično izobraževanje odraslih predstavlja pomemben razvojni dejavnik vsakega naroda. Z njim lahko uravnavamo razmerje na trgu delovne sile, preprečujemo odrinjenost nekaterih skupin prebivalstva, izboljšamo izobrazbeno in kulturno raven naroda, širimo znanje, povečujemo kvaliteto življenja in demokratizacijo družbe.

Pri nadaljnjem uravnoteženem socialnem in gospodarskem razvoju je treba v ospredje postaviti posameznika, ki mu bo družba omogočala stalno življenjsko izobraževanje in ga usposabljala ter motivirala za prilagajanje novim razmeram tako, da se bo lahko sam preživljal s svojim delom, kar mu bo zagotavljalo poleg socialne vključenosti v družbo tudi zdravje in samozavest. Spremembe v miselnosti posameznikov, zmanjševanje ekonomskih razlik, enakomernejši razvoj posameznih regij, večja povezanost in solidarnost družbe nam lahko zagotovijo kvalitetnejše življenje.

Državni svet tudi meni, da je potrebno na osnovi podatkov in kazalnikov, ki izhajajo iz Poročila o človekovem razvoju 2002/03 zagotoviti pogoje za bolj zdrav način življenja prebivalstva z izboljšavami okolja, izobraževanjem (o spoštovanju etike, o učinkovitem premagovanju stresnih situacij, o škodljivosti določenih življenjskih navad itd.), razvojem preventive, preprečevanjem pojavov bolezni in izpopolniti enako dostopnost vsem do zdravstvenih storitev. Kazalnike o zdravju naj se upošteva tudi ob obravnavi bele knjige in naj se v skladu z njimi dopolni zdravstveno reformo.

V okviru zdravstvene reforme, ki jo prinaša bela knjiga bi bilo potrebno vsebinsko spremeniti politiko zdravstvenega varstva in odgovornost za zdravje razporediti na vse nosilce razvoja socialne varnosti. Odgovornost in skrb za zdravje se morata širiti iz zdravstvene dejavnosti na posameznike in družbo. Težišče delovanja zdravstvene službe se mora preusmeriti od kurativne, trenutno močne bolnišnične zdravstvene dejavnosti, k zdravstvenemu varstvu na lokalni ravni, kjer je treba povečati vlogo in odgovornost pri uvajanju zasebnega dela in v popolnosti uveljaviti družinskega zdravnika.

Državni svet priporoča, da institucije rezultate analiz, ki jih vsebujejo poročila, preučijo in upoštevajo pri pripravi zakonodajnih aktov.