Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi s statusom vojnih veteranov

Datum: 9.4.2010
Sprejeto: 15.4.2010

Na ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika ste naslovili vprašanji v zvezi s statusom vojnih veteranov.

V prvem vprašanju državni svetnik Cvetko Zupančič sprašuje, kakšni so razlogi, da se status vojnega veterana članom republiškega, mestnega in občinskega štaba za Civilno zaščito podeli brez omejitev, to je za čas vojne agresije med časom od 26. 6. do 18.7.1991, medtem ko so člani njihovih specializiranih enot (krajevni štabi Civilne zaščite) do statusa vojnega veterana upravičeni le ob pogoju, da so opravljali obrambne oziroma zaščitno - reševalne naloge v času oboroženih spopadov.

Pri pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 38/06) v letih 2004 - 2006 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot pripravljalec predloga zakona v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in še nekaterimi ministrstvi ponovno ugotavljalo, katerim skupinam udeleženih pri obrambi Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 bi še kazalo zagotoviti status vojnega veterana. Pri tem je sledilo pobudi Zveze veteranov vojne za Slovenijo iz maja 2004 za spremembe Zakona o vojnih veteranih, za vključitev tako imenovanega civilnega dela obrambe -- državljanov Republike Slovenije, ki so aktivno sodelovali v pripravah in izvajanju obrambnih nalog v času agresije na Republiko Slovenijo na podlagi delovnih obveznosti in odločitev pristojnih republiških, pokrajinskih ali občinskih organov ter vojaških poveljstev (obrambne naloge in delovne obveznosti iz obrambnih načrtov družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij posebnega pomena).

Na tej podlagi se je presojalo tudi delovanje in udeležbo v Civilni zaščiti, v katero je bilo neposredno pred osamosvojitvijo razporejenih okoli 240.000 državljank in državljanov. Vsem tem, tako kot velja za razporejene na delovno dolžnost in nekatere druge naloge, statusa vojnega veterana ni bilo mogoče priznati, saj takšen predlog ni dobil podpore v takratnem zakonodajnem telesu. Tako podporo pa je dobil predlog, da se veteranski status prizna članom republiškega, mestnih in občinskih štabov Civilne zaščite. Status je bil priznan tudi pripadnikom specializiranih enot Civilne zaščite, ki so sodelovali oziroma izvajali zaščitno reševalne naloge v času oboroženih spopadov. Podobno velja tudi za pripadnike službe nujne medicinske pomoči oziroma gasilce.

Med specializirane enote Civilne zaščite pa ni mogoče šteti takratnih štabov v krajevnih skupnostih in v gospodarskih družbah, kot bi bilo možno razumeti vprašanje. Specializirane -enote Civilne zaščite so se organizirale le za določene zahtevne naloge zaščite in reševanja na občinski ravni.

Civilna zaščita je bila po tedaj veljavnih predpisih sestavni del obrambnega sistema. Temeljne naloge občinskih, mestnih in republiškega štaba Civilne zaščite pa se bile organiziranje in usmerjanje osebne ter vzajemne zaščite prebivalstva, zaklanjanje, izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob vojaških dejstvovanjih in druge naloge. Štabi Civilne zaščite v občinah, mestnih skupnostih in na ravni države so neprekinjeno delovali ves čas trajanja oboroženih spopadov. Aktivirani so bili že pred samo razglasitvijo osamosvojitve in nekateri so delovali tudi po 18. 7. 1991. Zato je utemeljeno, da se njihovim članom prizna veteranski status. Podobno velja za pripadnike specializiranih enot, ki so delovali neposredno pri izvajanju zaščite in reševanja ob oboroženih spopadih.
Drugo vprašanje svetnika se nanaša na status oseb, ki so bile mobilizirane v obrambne in zaščitne enote Slovenije na krajevni ravni v obdobju od 26. 6. do 25. 10. 1991 in so opravljale obrambne oziroma zaščitno reševalne naloge.

Ni jasno, katere obrambne in zaščitne enote na krajevni ravni so mišljene v zastavljenem vprašanju. Med pripadniki obrambnih sil, ki so delovale na ravni krajevnih skupnosti, zakon veteranski status priznava tistim, ki so delovali kot pripadniki narodne zaščite, kot pripadniki službe za opazovanje in obveščanje - če so obrambne naloge opravljali v vizualni opazovalnici (glede na način in intenzivnost delovanja), na ravni takratnih lokalnih skupnosti pa so bile formirane tudi enote za zveze.

Status vojnega veterana se po omenjeni zakonski noveli zagotavlja tudi tistim obveznikom delovne dolžnosti, ki so dejansko izvajali naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost - predvsem naloge oviranja manevrov sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA) s postavljanjem barikad, naloge priklapljanja in odklapljanja elektro in PTT infrastrukture, zagotavljanja delovanja oddajnikov in zvez in onesposabljanja infrastrukture, ki bi jo lahko uporabljala JLA.

Po drugi strani pa se status vojnega veterana ne zagotavlja na primer drugim pripadnikom službe za opazovanje in obveščanje, ki so jo po tedaj veljavnem Zakonu o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) poleg vizualnih opazovalnic sestavljali centri za obveščanje in sistem za alarmiranje, pripadnikom splošnih enot civilne zaščite, all na primer osebam, ki so opravljale kurirske dolžnosti za izvedbo mobilizacije na ravni krajevnih skupnosti.

Veteranski status je torej pri osebah, ki so delovale na tej ravni, vezan na opravljanje določenih, zahtevnejših nalog.

V obrazložitvi k vprašanjema državni svetnik še ugotavlja, da je "Prvo agresijo na Slovenijo izvedla JLA z začetkom 26. 6. 1991 in ta agresija je trajala do 25. 10. 1991, dokler ni zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. To pomeni, da je vsak, ki je bil mobiliziran v slovensko vojsko ali v civilno zaščito v obdobju od 26. 6. 1991 do 25. 10. 1991 opravljal vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite zoper agresijo JLA."

Mejnik, ki ga upošteva Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo), je 18. 7. 1991, ko je predsedstvo Socialistične federativne Republike Jugoslavije sprejelo odločitev o umiku JLA iz Republike Slovenije. Kakršnokoli podaljševanje tega časovnega mejnika bi bilo po našem mnenju popolnoma neumestno, še toliko bolj, ker smo že po uveljavitvi zadnje zakonske novele soočeni s pretirano širitvijo kroga upravičencev in s tem z razvrednotenjem statusa vojnega-veterana.

S spoštovanjem,

dr. Ivan Svetlik,
minister