Vprašanje Janeza Sušnika glede razvojne regije Gorenjska

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede razvojne regije Gorenjska in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi:

Ali bo razvojna regija Gorenjska (NUTS 3) upravičena do dodatnih sredstev državnega proračuna, če bo v naslednji finančni perspektivi kot del razvitejše kohezijske regije (NUTS 2) izgubila dostop do sredstev strukturnih skladov (cilj 1 - konvergenca) in v kakšnem obsegu?

Obrazložitev:

Vlada je novembra meseca sprejela predlog teritorialne členitve ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2, na podlagi katerega je razvojna regija Gorenjska vključena v razvitejšo kohezijsko regijo "Zahodna Slovenija". V primeru, da pogajanja o naslednji finančni perspektivi ne bodo zaključena na podlagi gospodarske razvitosti držav članic EU v obdobju 2000-2002 in bo Evropska komisija potrdila predlagano delitev, bo imela ta delitev velike finančne posledice za Gorenjsko, saj zaradi vključenosti v razvitejšo Zahodno Slovenijo ne bo upravičena do financiranja iz Strukturnih skladov pod ciljem "konvergenca", kjer je usmerjenih kar dve tretjini vseh sredstev strukturnih skladov. Dejstvo je, da regije, ki ustrezajo ravni 2 po skupni statistični klasifikaciji regij, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je višji od 75% povprečja EU 25, niso upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov po ciljem 1 (konvergenca). Ker je predlagano, da je Gorenjska del razvitejše kohezijske regije (NUTS 2), kjer je BDP na prebivalca višji od 75% povprečja EU 25, bi to pomenilo, da bi ob pričakovani alokaciji sredstev iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v višini 2,41 milijard EUR in predpostavki, da na Gorenjsko odpade okoli 10% vseh sredstev (na podlagi statističnih kazalcev o številu prebivalcev, deležu BDP, površini, številu delovnih mest, itd.) v obdobju 2007-2013 Gorenjska "izgubila" 241 milijonov EUR. Če Gorenjska ne bi bila deležna dodatnih domačih spodbud, bi praktično ostala povsem brez razvojnih pomoči.

V skladu s 35. členom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je začel veljati 5. 11. 2005, se posebni ukrepi regionalne politike izvajajo kot posebne regionalne spodbude v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo s strukturnimi problemi. V okviru obravnave v državnem zboru je bil navedeni člen dopolnjen tako, da se prednostna območja in ukrepi določijo tudi znotraj razvitejših razvojnih in kohezijskih regij. Po mnenju predstavnikov vlade naj bi 35. člen zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja zadoščal, da bi v zgoraj omenjenem primeru Gorenjska pridobila dodatna sredstva iz državnega proračuna. S tem se ne strinjamo, saj je določba preveč ohlapna in ni nujno, da bi bila celotna Gorenjska, kjer je BDP na prebivalca zgolj 66% povprečja EU 25 (v kohezijski regiji Zahodna Slovenija pa okoli 87%), opredeljena kot prednostno območje, kar je pogoj, da bi bila upravičena do dodatnih sredstev iz naslova posebnih ukrepov regionalne politike.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.