Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Zapisnik 36. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v četrtek, 8.9.2005 ob 12.00 uri.

Seja se je pričela ob 12.41 in se zaključila ob 15.11 uri.

Predsednik je pričel 36. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičila sta se:
- Jože Ilc
- Marjan Maučec

* * *

Na sejo sta bila vabljena:
- Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 3 .in 4. točki,
- Gospod dr. Andrej Bajuk, Minister za finance k 4. točki,

- - -

Od vabljenih se je seje udeležil:
- Gospod Franci Rokavec, državni sekretar, služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 24.8.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

  1. Odobritev zapisnika 35. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 6. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
  2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
  3. Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) - nujni postopek, EPA 327-IV;
  4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-B) - skrajšani postopek, EPA 321-IV,
  5. Predlog finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2006 in 2007,
  6. Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta;


DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

  1. Odobritev zapisnika 35. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 6. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
    Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
  2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
  3. Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) - nujni postopek, EPA 327-IV;
  4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-B) - skrajšani postopek, EPA 321-IV,
  5. Predlog finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2006 in 2007,
  6. Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta;

Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 35. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 35. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 12.7.2005.

- - -

- Odobritev zapisnika 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 1.7.2005.

- - -

- Odobritev zapisnika 6. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 6. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 19.7.2005.

- - -

- Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 27.7.2005.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnike in predlagal, da o zapisnikih 35., 5. izredne, 6. izredne in 7. izredne seje glasujejo.

Zapisniki 35., 5. izredne, 6. izredne in 7. izredne seje so bili sprejeti (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 2.9.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Ministrstvu za gospodarstvo v zvezi s programi Interreg III.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi s programi Interreg III in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve se glasijo:

  • Kateri projekti v okviru Intterreg III so v teku z organizacijami Slovencev v sosednjih državah (navedbo nosilcev, predmetov in zneskov)?
  • Kateri projekti so bili zavrnjeni (z navedbo razloga)?
  • Ali je Slovenija že izdelala konkretne predloge bodočega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu v okviru evropskih projektov?

Obrazložitev:

Po vstopu Slovenije v EU so se možnosti Republike Slovenije za sodelovanje z organizacijami Slovencev v zamejstvu formalno izboljšale, vendar še zdaleč niso izkoriščene v praksi.
Ena od konkretnih možnosti, ki jih ne le omogoča temveč celo finančno podpira, je čezmejno sodelovanje različnih držav s svojimi manjšinami v zamejstvu. Na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru 10. julija 2005 se je v razpravi ugotovilo, da se sicer koristijo tudi možnosti sodelovanja v okviru Interreg III, a še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki bi omogočale gospodarsko krepitev organizacij Slovencev v zamejstvu.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 2.9.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vladi RS v zvezi s potekom projekta Slovenska hiša v Bruslju.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve o projektu Slovenska hiša v Bruslju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve se glasi:

Ali lahko državni svet seznanite s potekom projekta Slovenska hiša v Bruslju?

Obrazložitev:

Komisija je o projektu Slovenska hiša v Bruslju razpravljala na svoji 26. seji, dne 24.2.2005 ter sklepe posredovala Vladi Republike Slovenije ter Ministrstvu za zunanje zadeve. Prav tako je o navedenem projektu razpravljal Državni svet Republike Slovenije na svoji 31. redni seji, dne 16. 3. 2005, ter Vladi in Ministrstvu za zunanje zadeve posredoval svoje sklepe, vendar ni prejel nobenega odziva. Vlado zato naprošamo za odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve glede odnosov Republike Slovenije in Republike Hrvaške.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede odnosov Republike Slovenije in Republike Hrvaške in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

  • Ali obstoji sploh kakšen napredek v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, razen povečanja incidentov?
  • Na kakšni osnovi in na kakšni koristi za Republiko Slovenijo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izraža brezpogojno podporo vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo?
  • Katere so konkretne akcije, ki jih je izvedlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ob zadnjih incidentih v Piranskem zalivu in na reki Kolpi?

Obrazložitev:

Na odnose med Slovenijo in Hrvaško me spominja naslov romana Na zahodu nič novega. Hrvaška stran stalno posega v slovensko ozemlje, povzroča incidente, Slovenija pa ostaja pasivna.
Državi Hrvaška in Italija se dogovarjata o epikontinentalnem pasu v Jadranskem morju in Slovenijo zanemarita. Slovenija pa še naprej brezpogojno podpira vstop Hrvaške v EU. To ni nobena politika v korist Slovenije, ampak enostavno popuščanje in zatajevanje lastne suverenosti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za obrambo glede bivših objektov JLA.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede objektov bivše JLA in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za obrambo, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

  • Koliko je število objektov, ki jih je ministrstvo prevzelo od bivše JLA in so še sedaj neizkoriščeni in propadajo?
  • Kaj bo storilo Ministrstvo za obrambo z omenjenimi objekti in zemljišči?

Obrazložitev:

Ko je bivša JLA zapustila Slovenijo, je bilo Vojaško zdravilišče v Rimskih Toplicah kvalitetno vzdrževano, opravljalo je svojo dejavnost in skratka opravljalo svojo funkcijo. Po tolikih letih je zdravilišče žalostno propadlo. To ni edini primer. Obstajajo še drugi objekti, na primer vojašnica v Ilirski Bistrici in podobno.
Mislim, da za tako stanje ni nobenega opravičila. Nedopustno je, da objekti, ki so bili v letu 1991 uporabni, nekateri bolj nekateri manj žalostno propadajo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za obrambo, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli predlog Komisije za družbene dejavnosti za imenovanje Delovne skupine za uskladitev konkretnih pripomb k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (ZSV-E) - skrajšani postopek, EPA 355-IV.

Obrazložitev je podal predsednik Komisije za družbene dejavnosti dr. Zoltan Jan.

Razpravljal je Marko Juvančič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na 36. seji, dne 8.9.2005, sprejel naslednji

S K L E P

O IMENOVANJU DELOVNE SKUPINE ZA USKLADITEV KONKRETNIH PRIPOMB K PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-E) - SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 355-IV

V delovno skupino za uskladitev konkretnih pripomb k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu se imenujejo:

1. državni svetnik dr. Zoltan Jan
2. državna svetnica Marija Perkovič
3. državna svetnica Petra Kersnič

* * *

Pri delu delovne skupine bosta sodelovala tudi dva zunanja člana: Darja Kuzmanič Korva (predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo) in dr. Bojan Regvar (predstavnik Socialne zbornice Slovenije).

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 8.7.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance, na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca, v zvezi z plačili posojil z državnim poroštvom.

- - -

S pošiljko dne 8.7.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo, na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca, glede izgradnje hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save.

- - -

S pošiljko dne 21.7.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna glede prejemkov bivših funkcionarjev.

- - -

S pošiljko dne 21.7.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za enostavnejšo in sprejemljivejšo obrazložitev za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja.

- - -

S pošiljko dne 21.7.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede finančnih obveznosti lokalnih skupnosti, ki izhajajo iz 20. člena zakona o začasnem zatočišču.

- - -

S pošiljko dne 30.8.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede porabe finančnih spodbud, ki jih nakazuje delodajalcem za odpiranje novih delovnih mest.


K 3. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ZSRR-1, EPA 327-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 47/05 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 29.6.2005.

Predlog zakona je 20.7.2005 obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli na klop na 7. izredni seji, 22.7.2005 in s pošiljko 30.8.2005.

Predlog zakona je, kot zainteresirano delovno telo, obravnavala Komisija DS za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 21.7.2005.

Predlog zakona je 30.8.2005 ponovno obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 2.9.2005.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Stališče Interesen skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagatelja predloga zakona podal državni sekretar v službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Franci Rokavec.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal predsednik komisije, Darko Fras.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Razpravljali so Jože Ilc, prof. dr. Jože Mencinger, Doro Hvalica, prof. dr. Janvit Golob, Jožef Jeraj, Anton Peršak, Ivan Bukovec, Boris Janez Bregant, mag. Zlatko Jenko.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

1. V prvem stavku prvega odstavka predloga mnenja državnega sveta se besedilo "s sprejemanjem sistemskega" nadomesti z besedilom "v predloženem predlogu".

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

2. Na koncu predloga mnenja državnega sveta se doda nov odstavek, ki se glasi:

"Državni svet bo ponovno obravnaval predlog zakona po predložitvi napovedanih amandmajev vlade in na podlagi predloženih amandmajev, ki bodo spremenili besedilo predloga zakona (objavljen v Poročevalcu DZ št. 47/05), oblikoval morebitne konkretne pripombe."

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetima amandmajema, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) - nujni postopek

Državni svet meni, da zaradi negotovosti o uspešnem zaključku pogajanj o naslednji finančni perspektivi pod predsedstvom Velike Britanije, ki pa v primeru neuspešnosti lahko pomeni tudi uporabo drugačnih podatkov Eurostata o višini BDP po kupni moči v državah EU, kot se trenutno predvideva, ni smiselno hiteti z oblikovanjem kohezijskih regij v predloženem predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Državni svet podpira temeljito preučitev izhodišča za pogajanja o naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, ki bi lahko vplivalo na členitev Slovenije na ravni NUTS 2, ki je podlaga za ugotavljanje upravičenosti do pomoči iz strukturnih skladov EU. Zaradi potrebe po večji možnosti prilagajanja členitve Slovenije na ravni NUTS 2 z ozirom na potek pogajanj o naslednji finančni perspektivi državni svet meni, da je smiselno preučiti vprašanje, ali je oblikovanje kohezijskih regij smiselno urediti z podzakonskim aktom vlade ali z zakonom, pri čemer pričakuje jasno obrazložitev dokončne odločitve.

Državni svet poudarja, da ne bi bilo smiselno hkrati odpirati pogajanja za razdelitev Slovenije na ravni NUTS 2 in NUTS 3, še posebej v primeru, ko bi želeli oblikovati več razvojnih regij kot je sedaj statističnih regij še pred oblikovanjem pokrajin, ki bi lahko predstavljale tehten razlog za odstopanje od Uredbe EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.

Po mnenju državnega sveta je treba občinam omogočiti programsko in projektno povezovanje tako znotraj statističnih (razvojnih) regij na funkcionalno zaokroženih območjih kot preko njihovih meja, saj občine izkazujejo velik interes za skupno izvajanje razvojnih programov in projektov. Pri tem državni svet še opozarja, da je sedaj kar nekaj programov v fazi izvajanja in bi lahko prišlo do njihovega zaostajanja, če ne bi ohranili sedaj veljavne zakonske ureditve.

Državni svet opozarja na opredelitev zveze občin v povezavi z zakonom o lokalni samoupravi, ki v 86. členu dopušča možnost, da dve ali več občin lahko ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze. Predlog zakona vnaša glede tega vprašanja preveč nejasnosti, saj ni jasno, ali gre za organ, ki ga določa tudi zakon o lokalni samoupravi, ali za čisto drug organ. Državni svet poudarja, da zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne more posegati v uveljavljeno ureditev zveze občin, ki je določena s sistemskim zakonom o lokalni samoupravi (način ustanavljanja, delovanja, pristojnosti), ampak lahko le definira svet regije in regionalni razvojni svet kot partnerskega organa ter opredeli njihovo razmerje do zveze občin, prav tako pa dopusti možnost ustanovitve organov, ki so potrebni za izvajanje regionalne politike, če zveza občin ni ustanovljena. V zvezi s tem vprašanjem državni svet še opozarja, da je lahko organ odločanja o ključnih vprašanjih razvojne politike v razvojni regiji le predstavniški organ občine, kar je tudi v skladu z evropsko listino lokalne samouprave.

Državni svet poudarja, da bi bilo treba poglavje o projektnem financiranju dopolniti z opredelitvijo, kako doseči partnerstvo znotraj javnega sektorja (med državo, občino, razvojno regijo ...). Poleg tega je treba poenostaviti postopke črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov in posledično tudi povečati učinkovitost porabe teh sredstev. Državni svet ugotavlja, da med nacionalno ravnjo ter lokalno in regionalno raven ni povezanosti, kar je lahko tudi vzrok za slabo pripravljene projekte, ki ne izpolnjujejo pogojev za črpanje evropskih sredstev. Zakon tudi ne predvideva drugačnega podeljevanja sredstev kot preko javnih razpisov, kar v praksi pomeni, da morajo biti projekti praktično v celoti pripravljeni in zato prijavitelj šele po zaključku javnega razpisa ugotovi, ali bo projekt predmet sofinanciranja ali ne. Zato državni svet predlaga dopolnitev zakona z rešitvijo, ki bi omogočila pridobitev določenega deleža sredstev za sofinanciranje projekta v začetni fazi njegove priprave.

Državni svet bo ponovno obravnaval predlog zakona po predložitvi napovedanih amandmajev vlade in na podlagi predloženih amandmajev, ki bodo spremenili besedilo predloga zakona (objavljen v Poročevalcu DZ št. 47/05), oblikoval morebitne konkretne pripombe.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).


K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin ZFO-B, EPA 312-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 45/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 2.9.2005.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagatelja predloga zakona podal državni sekretar v službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Franci Rokavec.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal predsednik komisije, Darko Fras.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, prof. dr. Jože Mencinger, Milan Ozimič, prof. dr. Alojz Križman, Boris Janez Bregant, prof. dr. Janvit Golob, Ivan Bukovec, mag. Stojan Binder, Darko Fras, Anton Peršak.

Obrazložitev glasu je podal Jože Ilc.

Repliko je podal Milan Ozimič.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Državni svet poudarja, da bi bilo 2. členu poleg možnega obsega zadolževanja (v %) smiselno preučiti možnost opredelitve dodatnega kriterija za zadolževanje na področju javne infrastrukture, in sicer najdaljše možne dobe odplačevanja kredita za posamezne namene. Šele s kumulativno uporabo kriterijev je mogoče dejansko omejiti največji obseg zadolževanja občin, poleg tega je iz ekonomskega vidika nesprejemljiva daljša doba zadolževanja od življenjske dobe investicije. "

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-B) - skrajšani postopek


Državni svet poudarja, da z večjim obsegom zadolževanja občin za uresničevanje razvojnih programov ter vzpostavitvijo boljših pogojev za pospešeno črpanje evropskih sredstev ne bomo v celoti rešili vprašanja absorbcijske sposobnosti občin, zato ponovno apelira, da se čim prej pristopi k pripravi sistemskih rešitev financiranja občin, ki bo občinam zagotovil finančno avtonomijo. Kljub temu meni, da predlagane rešitve glede obsega in načina zadolževanja prinašajo večji pregled nad možnim obsegom zadolževanja, kar je glede na sedanjo situacijo, ko so nekatere občine zadolžene v večjem obsegu kot znaša letni proračun, nujno potrebno.

Državni svet opozarja na tretji odstavek 1. člena, ki določa, da lahko minister, pristojen za finance, ne izda soglasja za dolgoročno zadolževanje občine za investicije, če bo dodatno zadolževanje občin lahko ogrozilo izpolnjevanje konvergenčnega programa oziroma določb Pakta stabilnosti in rasti. Po njegovem mnenju je tako pooblastilo preveč posplošeno, poleg tega se ga lahko razume tako, da minister ne izda soglasja v posameznih primerih, kar je nesprejemljivo. Državnemu svetu se ob tem tudi zastavlja vprašanje, kako bi lahko minister ocenil, ali bi dodatno zadolževanje posamezne občine ogrozilo izpolnjevanje konvergenčnega programa. Državni svet zato predlaga, da se ta določba spremeni tako, da lahko minister, pristojen za finance, na podlagi meril, ki se natančno določijo s podzakonskim aktom, omeji zadolževanje občin generalno za vse občine.

Državni svet poudarja, da bi bilo v 2. členu, poleg možnega obsega zadolževanja (v %), smiselno preučiti možnost opredelitve dodatnega kriterija za zadolževanje na področju javne infrastrukture, in sicer najdaljše možne dobe odplačevanja kredita za posamezne namene. Šele s kumulativno uporabo kriterijev je mogoče dejansko omejiti največji obseg zadolževanja občin, poleg tega je iz ekonomskega vidika nesprejemljiva daljša doba zadolževanja od življenjske dobe investicije.

Državni svet predlaga, da se v drugem odstavku 2. člena, ki spreminja besedilo 17. člena, za besedami "za ravnanje z odpadno vodo" doda vejica in naslednje besedilo "vodnih virov, oskrbe s pitno vodo in stanovanjske gradnje". Državni svet poudarja, da sedaj veljavni zakon omogoča občinam dodatno zadolževanje za vodooskrbo in stanovanjsko gradnjo, kar pa predlagane spremembe ne vključujejo več. Po njegovem mnenju gre za izjemno pomembna področja, kjer infrastruktura, ki jo morajo na osnovi zakona o lokalni samoupravi zagotavljati občine, ne dosega primernega standarda, še posebej v manj razvitih občinah. Poleg tega občine brez dodatnega zadolževanja za te investicije ne bodo sposobne zagotoviti lastnega deleža sredstev, ki so potrebna za pridobitev evropskih sredstev.

Državni svet v povezavi s spremenjenim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek 26. člena (5. člen novele zakona), ki drugače ureja postopek za začetek investicije oziroma izdajo soglasja za investicije v občinah kot sedaj veljavni zakon o financiranju občin, opozarja, da je potrebno v prehodnih in končnih določbah opredeliti rok, v katerem minister, pristojen za finance, spremeni Navodilo o načinu in postopkih za izdajo soglasja za investicije v občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna RS (Ur. l. RS, št. 55/99 in 69/99).

Nadalje državni svet opozarja, da je potrebno v zvezi z dodatnim zadolževanjem občin v končnih in prehodnih določbah opredeliti tudi rešitve za tiste vloge, ki bodo v postopku reševanja v času uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona o financiranju občin.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).


K 5. točki dnevnega reda :
- Predlog finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2006 in 2007

Predlog finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 31.8.2005

Predlog kadrovskega načrta službe državnega sveta za leti 2006 in 2007 so prejeli na klop.

Predlog so obravnavale interesne skupine.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Uvodne besede je podal predsednik državnega sveta, Janez Sušnik.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Darko Fras, Doro Hvalica.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi 39. in 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na 36. seji, dne 8. 9. 2005, sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet Republike Slovenije je določil predlog finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 ter predlog kadrovskega načrta službe Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2006 in 2007.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 3 so se glasovanja vzdržali).


K 6. točki dnevnega reda :
- Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta

Pobudo državnega svetnika Darka Frasa o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta so državne svetnice in svetniki prejeli na klop na 35. seji državnega sveta 6. julija 2005.

Pobudo, s predlogom sklepa, je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop na 35. seji državnega sveta 6. julija 2005.

Predlog sklepa so obravnavale interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal Darko Fras.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi 46. in 62. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) ter 19., 23. in 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na 36. seji, dne 8. 9. 2005, sprejel naslednji

Sklep o spremembah in dopolnitvah
S K L E P A   O   M E R I L I H
za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta

1. člen

Drugi odstavek 1. člena sklepa se spremeni tako, da se glasi:

"Če predsednik Državnega sveta Republike Slovenije svojo funkcijo opravlja nepoklicno, mu za opravljanje funkcije pripadajo sejnina, funkcijski dodatek in nadomestilo za dodatne naloge, ki se neposredno ne nanašajo na seje državnega sveta in delovnih teles."

2. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Državnim svetnikom se za nepoklicno opravljanje funkcije v Državnem svetu Republike Slovenije prizna sejnina, ki je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del sejnine se določi v višini 1/6 od osnove za obračun plač poslancev pomnožene s koeficientom 5, zmanjšane s sklepom mandatno volilne komisije državnega zbora. Stalni del sejnine se poveča za funkcijski dodatek v skladu s 4. členom."

3. člen

Drugi odstavek 4. člena sklepa se dopolni z novo prvo točko, ki se glasi:

" I. predsednik Državnega sveta Republike Slovenije je upravičen do funkcijskega dodatka v višini 80% stalnega dela sejnine;"

Prejšnja prva točka postane druga, druga postane tretja in prejšnja tretja postane četrta točka.


Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije za dodatne naloge, ki se neposredno ne nanašajo na seje državnega sveta in delovnih teles, prejema nadomestilo v višini 1,25 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji."

4. člen

Besedilo "osnova za obračun plače predsednika državnega sveta" iz prve in druge alinee prvega odstavka 5. člena, iz drugega in tretjega odstavka 5. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: "1/6 od osnove za obračun plač poslancev pomnožene s koeficientom 5, zmanjšane s sklepom mandatno volilne komisije državnega zbora".

5. člen

V naslovu sklepa se za besedo "funkcije" črta besedilo "in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta" ter doda besedilo "članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta".
6. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po tem, ko ga sprejme Državni svet Republike Slovenije.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).


Predsednik je zaključil 36. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.
Povezane vsebine
document 36. seja Državnega sveta Republike Slovenije