Magnetogram 4. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(20. februar 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.02 uri.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Pozdravljeni! Spoštovane državne svetnice, državni svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 4. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Za današnjo sejo so se opravičili svetniki Anton Peršak, Bojan Papič, dr. Andrej Rus in Jože Slivšek.
Na sejo so bili vabljeni: gospod dr. Gregor Virant, minister za javno upravo k 3. točki dnevnega reda, gospod mag. Radovan Žerjav, minister za promet k 4. točki, gospod Dragutin Mate, minister za notranje zadeve k 4. točki, gospod Jože Tanko, poslanec v Državnem zboru k 5. točki in gospa Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru k 5. točki.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda Franceta Cukjatija in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo. 
S sklicem, dne 7. februarja ste dobili predlog dnevnega reda, ki je naslednji: 1. odobritev zapisnika 3. seje Državnega sveta Republike Slovenije, 2. točka - pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 3. točka - predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij, prva obravnava, 4. točka - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa, 5. točka - predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane in 6. točka - predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Prehajamo na pregled predlogov za umik točk dnevnega reda. Gospod Jan je napovedal. Izvolite, imate besedo.

      DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Interesna skupina za negospodarstvo predlaga umik, ne vem, katere točke dnevnega reda, kjer bi morali odločati o Poslovniku. In sicer podpiramo predlog Mandatno-imunitetne komisije, da se organizira temeljita razprava, sploh ne gre za spremembe Poslovnika, ampak gre za novi Poslovnik. Pisni predlog boste pa dobili, zdaj ga pripravlja strokovna služba, tako da bo v momentu tukaj. Gre za pomembno stvar, ne zato, da bi si človek želel celo vrsto formalnih ovir, ampak vendarle gre za pravila našega delovanja. In ta pravila je treba temeljito premisliti, ne pa kar tako dobiti 10 dni, točno 10 dni prej na mizo, potem pa vidiš in premišljuješ kaj pomeni ena stvar in kaj druga stvar. Gre za preveč resno. Ko smo delali prvi Poslovnik smo najprej imeli samo par listov papirja in smo mislili, da bomo s tistim shajali. Potem se je izkazalo, da je treba vendarle stvari malo bolj temeljito napraviti. In smo bili pod vtisom tistega, kar se je dogajalo v Državnem zboru čisto na začetku njihovega delovanja, ko se je cele dneve razpravljalo ali bo neka stvar na dnevnem redu ali ne bo, kdo ima besedo, kdo predlaga in tako naprej. Ampak potem smo pa to delali nekaj mesecev. Ustanovljeno je bilo posebno delovno telo, ki je nekaj mesecev temeljito pretresalo in smo primerjali poslovnike na Bavarskem, v Nemčiji, Franciji in tako naprej, in potem, ko smo se nekako med seboj uskladili smo še prosilo za strokovno oceno pri francoskem senatu. In potem je ta Poslovnik tri mandate vzdržal. Res je, da je bila vsakokrat še kakšna malenkostna sprememba, ampak ne pa temeljito. In mislim, da toliko časa si moramo vzeti tudi za to, da bi kasneje boljše delali.
Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za obrazložitev Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.
Skladno s Poslovnikom o predlogu za umik točke dnevnega reda ni razprave. Zato prehajamo na odločanje o umiku te točke dnevnega reda. Najprej ugotavljamo prisotnost. Navzočih 27 je svetnikov in svetnic.
Kdo podpira predlog za umik točke dnevnega reda? (15 članov.) Kdo se ne strinja z umikom te točke dnevnega reda? (5 članov.) Je kdo vzdržan? (4 člani.)
Sprejet je predlog za umik te točke dnevnega reda.
Prehajamo na odločanje o razširitvah dnevnega reda in sicer na predlog Mandatno-imunitetne komisije. Predlagam, da dnevni red seje razširimo z zahtevo Vrhovnega državnega tožilstva v zvezi z imuniteto državnega svetnika. O tej točki bomo odločali brez razprave, vendar v tej fazi glasujemo in se opredeljujemo samo do razširitve dnevnega reda. Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z navedeno točko. Prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 29 svetnikov in svetnic.
Kdo se strinja z razširitvijo dnevnega reda? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Je kdo vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.

Predlagam, da dnevni red seje razširimo tudi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Državnem svetu. Gre za zakonodajno iniciativo. Tudi o tem predlogu Državni svet odloča o razširitvi brez razprave. Zato prehajamo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Državnem svetu. Ugotovimo prisotnost! (27 članov.)
Kdo je za? (27 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Vzdržani? (nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, dnevni red je razširjen s to točko.
Tako, da predlagam naslednji dnevni red.
1. Odobritev zapisnika 3. seje.
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov.
3. Predlog zakona o omejitvah in prepovedi za nosilce javnih funkcij.
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa.
5. Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane.
6. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva v zvezi z imuniteto državnega svetnika.
7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Državnem svetu.
Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (nihče.) Vzdržani? (nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

      Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 3. SEJE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zapisnik ste prejeli 30. januarja z elektronsko pošto. Prejel nisem nobene pisne pripombe na podlagi tretjega odstavka 72. člena. Zato predlagam, da o zapisniku 3. seje glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (27 članov.)
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (nihče.) Vzdržani? (nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 3. seje sveta sprejet.

      Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV.
Na klop in s pošiljko, ste 15. februarja prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana, glede stanovanj, ki so bila v lasti JLA. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite, svetnik dr. Jan.

      DR. ZOLTAN JAN: Če slučajno kdo ni uspel prebrati. Gre za znaten stanovanjski sklad, ki propada. Z njim razpolaga vojno ministrstvo. Po eni strani se ta država trudi da bi zmanjšala ceno stanovanja na kvadratni meter, s tem stanovanjskim skladom in tako naprej, po drugi strani pa so prazna stanovanja, ki propadajo. In gotovo bi cela vrsta družin, državljanov, ki imajo stanovanjske probleme pač sami obnovili ta stanovanja in jih rešili pred propadom.
To je smisel tega vprašanja. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za obrazložitev.
Želi še kdo besedo? Ja, izvolite gospod svetnik.

      JERNEJ VERBIČ: Gospod predsednik, kolegice in kolegi. Spoštovani gostje.
Torej, moram se oglasiti pri tem vprašanju. Namreč, kolega Zoltana podpiram, ne 100%, 100 in še nekaj procentov več. Prihajam iz občine Postojna. Občina Postojna je bila v preteklosti en velik vojaški center v prejšnji državi, občina Pivka prav tako Ilirska Bistrica in vse sosednje občine. Verjamem, da je to bilo tudi v drugih delih Slovenije.
Zdaj pa se vračam na svojo občino. V letu 2007 je bilo v Postojni kar nekaj 10 stanovanj zapuščenih, v lasti Ministrstva za obrambo. Moram reči, da tudi postojnska občina je dobila nekaj teh odsluženih vojaških stanovanj v uporabo oziroma last, vendar pa menim, da je to vprašanje, ki ga je postavil gospod Zoltan zelo pomembno. Pomembno je zaradi tega, ker ta stanovanja dejansko propadajo. Če je bila vrednost nekaj 10 tisoč evrov, teh stanovanj danes v letu 2008 je vrednost teh stanovanj zelo majhna. Marsikatero stanovanje v teh preteklih 5-ih, 10-ih ali celo 15-ih letih ni bilo odprto. Tako to pomeni, da stanovanja dejansko propadajo. In teh stanovanj je veliko. Jaz mislim, da je tu potrebno smiselno uporabljati Zakon o stvarnem premoženju države. Mislim, da 23. člen pravi o prenosu stanovanj na lokalne skupnosti. Upam, da bodo pristojni organi oziroma pristojna ministrstva upoštevala sklep tega Državnega sveta, in upam, da bomo soglasno podprli, kajti s tem bomo omogočili, da stanovanja ne bodo več propadala. Tudi ostali vojaški objekti ne bodo s tem propadli, k bomo opozorili s tem sklepom oziroma predlogom, da se stanovanja in vojaški objekti, ki propadajo, prenašajo na lokalne skupnosti.  
Zato vas naprošam iz tega mesta, da ta predlog kolega Zoltana Jana podpremo soglasno.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Jernej Verbič.
Želi še kdo razpravljati o tem predlogu? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja Državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotovimo prisotnost! (24 članov.)
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (nihče.) Vzdržani? (nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejet.
Naslednja zadeva na klop in s pošiljko ste 15. februarja prejeli pobudo državnih svetnikov, mag. Blaža Kavčiča in Petra Požuna za čim prejšnjo vložitev predloga zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Tudi poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Ali želi morda gospod Požun? (Ne.) Tudi jaz menim, da to ni potrebno. Želi kdo drug besedo o tem predlogu zakona? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo in predlaga Vladi Republike Slovenije Ministrstvu za zdravje, da se predlog Zakona o duševnem zdravju čim prej vloži v zakonodajni postopek. Ugotovimo prisotnost! (26 članov.)
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (nihče.) Vzdržani? (nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop in s pošiljko, ste dne 15.2. prejeli pobudo državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja, za dopolnitev odgovora predsednika Državnega zbora, glede udeležbe članov Državnega sveta na slavnostnih sejah Državnega zbora. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev. Izvolite prof. Mencinger.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi! Jaz ne mislim nič razlagati tega, imam pa vprašanje. Jaz sem istočasno dve pobudi poslal. Za eno je bilo očitno dovolj časa, o drugi je pa vse tiho. Ta druga pobuda se pa tiče strankarske pripadnosti oziroma zamrznitve v strankah v času trajanja mandata. Tako, da bi rad na to dobil odgovor.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prof. Mencinger, na to boste dobili odgovor, če boste prelistali ves material, ker je odgovor na vašo drugo pobudo tudi v materialih.
Ta trenutek se opredeljujemo do te pobude, ki je tukaj navedena. V zvezi s to pobudo prosim. Ja, izvolite prof. Mencinger.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Ja, še zmeraj v zvezi z obema pobudama, jaz sem na prvo pobudo dobil odgovor po Internetu, na drugo pa nisem dobil nobenega odgovora.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Bomo vaše vprašanje zabeležili, vendar ta trenutek se opredeljujemo do te pobude, ki je na dnevnem redu. Na drugo pobudo boste dobili odgovor, ko pride na vrsto, oziroma je vaša proceduralna pripomba zabeležena. Želi še kdo besedo o tej pobudi? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni svet pobudo podpira in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, naj odgovor na pobudo Državnega sveta glede udeležbe članov Državnega sveta na slavnostnih sejah Državnega zbora ustrezno dopolni z utemeljitvijo. Ugotavljamo prisotnost. (26 prisotnih.)
Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klopi in s pošiljko ste 15. februarja prejeli vprašanje državne svetnice Lidije Jerkič v zvezi s posledicami načrtovanega nakupa večnamenskih električnih lokomotiv. Želi predlagateljica podati kratko obrazložitev? Izvolite, svetnica Lidija Jerkič.

      LIDIJA JERKIČ: Spoštovani kolegi! Verjamem, da ste vprašanji prebrali, ste pa zgolj slučajno danes na klopi dobili dve publikaciji, ena je Nova proga, drugo je pa Vagonček. Tale Vagonček je prispevek delavcev, zaposlenih v podjetju Siemens Transportation System. V bistvu sta avtorja tega Vagončka svet delavcev in sindikat v podjetju, ki si prizadevata za ohranitev proizvodnje z visoko dodano vrednostjo na območju Maribora. Drugo je pa Nova proga, revija Slovenskih železnic, ki govori o dobavi dodatnih lokomotiv. Na to sta vezani tudi obe moji vprašanji. Namreč, ali pri dajanju soglasja k nakupu večnamenskih električnih lokomotiv, ki so jih kupile Slovenske železnice od družbe Siemens, Vlada ščiti interese zaposlenih; Vlada je v tem primeru namreč tista, ki daje soglasje k pogodbam. In pa, ali Vlada Republike Slovenije pri odprodaji državnega premoženja varuje nacionalni interes Republike Slovenije. Seveda se zavedam, da je podjetniška pobuda svobodna, pa vendar gre v teh primerih za podjetja, ki prihajajo iz lastništva države v privatno lastništvo in vse prevečkrat se nam dogaja, da v teh primerih ne le, da izgubljamo delovna mesta, pač pa izgubljamo tudi znanje in možnosti za nadaljnji razvoj bodisi podjetij bodisi posameznih regij. Zato vas prosim, da ti dve vprašanji podprete. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za dodatno obrazložitev. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet Republike Slovenije sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državne svetnice Lidije Jerkič in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji prouči in nanju odgovori. Ugotavljamo prisotnost. (24 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (20 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi s povračili vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo o tem vprašanju? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marjana Klemenca in predlaga državnemu pravobranilstvu in zunanjemu oddelku državnega pravobranilstva v Mariboru, da vprašanje proučita in nanje odgovorita.
Ugotavljamo prisotnost! 23 prisotnih.
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Pobuda državnih svetnikov prof. dr. Jožeta Mencingerja in prof. dr. Jožeta Mencingerja in prof. dr. Janvita Goloba za zamrznitev članstva državnih svetnikov političnih strankah v času trajanja mandate je bila dodeljena Mandatno-imunitetni komisiji. Na to sem želel prej opozoriti tudi kolega prof. Mencingerja, ko je vprašanje odprl.
Pobuda državnega svetnika Marjana Klemenca za dopolnitev osebne izkaznice je bila dodeljena Komisiji za državno ureditev.
Na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede omejitve hitrosti v predorih na Primorskem in štajerski cesti ste prejeli na klop obvestilo DDC Svetovanje inženiring, da DDC in Družba za državne ceste nista pristojna za podajanje odgovora na navedeno vprašanje.
Na klop in s pošiljko 15. februarja ste prejeli odgovor Ministrstva za finance in odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanja državnega svetnika Marjana Klemenca glede ukrepov za povračila nezakonito izplačanih in dodeljenih javnih sredstev.
Na klop in s pošiljko ste prejeli odgovor Banke Slovenije na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede skladnosti izdane bančne garancije z zakonom o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih hiš. Na klop in s pošiljko 15.2. ste prejeli odgovor predsednika Državnega zbora na pobudo glede udeležbe članov Državnega sveta na slavnostnih sejah Državnega zbora.
Za vprašanja na katera po preteku 30 dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državnih svetnikov.

      Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. V zvezi s to točko dnevnega reda je v imenu Vlade prisoten gospod Roman Rep, državni sekretar. Lepo vas pozdravljam na seji in gospod Domen Bizjak iz Ministrstva za javno upravo. Predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 120/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Predlog so obravnavale tudi interesne skupine in ste poročilo prejeli na klop. Prav tako ste prejeli tudi predlog sklepa. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa lahko vložite v pisni obliki.

Sedaj sprašujem predstavnike predlagateljev, če želijo besedo? Izvolite, gospod Rep.

      MAG. ROMAN REP: Hvala gospod predsedujoči. Spoštovani, lepo pozdravljeni. Hkrati tudi čestitke k imenovanju oziroma izvolitvi na nove položaje. Kot že rečeno, pred seboj imate dokaj kratek zakon. Glavni razlog za pripravo tega novega zakona, je seveda bila odločitev Ustavnega sodišča v lanskem letu, ko je zadržalo izvajanje prej sprejetega zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije. Ustavno sodišče se je postavilo na stališče oziroma zastopalo mnenje, da je pač z zakonom in pa z rešitvijo, ki jo je prinašal zakon, nekako ogroženo načelo delitve oblasti. Namreč bili so mnenja, da postavitev oziroma rešitev, ki jo je predlagal zakon, ko je večji del nadzora nad javnimi funkcijami bilo skoncentrirano pri Državnem zboru, ogroža to ravnotežje med mejami oblastmi.
Zato smo v Vladi pripravili nov zakon, ki seveda odpravlja to ugotovljeno neskladje. Ta problem smo rešili na način, da smo kot za pristojni organ za nadzor v zakonu seveda postavili Računsko sodišče. Se pravi inštitucijo, ki se tudi najbolje spozna na finančno poslovanje in pa tudi na samo izvajanje finančnega nadzora. Zakon med drugim tudi razširja personalno veljavnost tudi na notarje. Zagotovljena je pa tudi bolj ustrezna struktura zakonskih določb in pa samih poglavij. Kar je pa ključno, seveda je treba povedati, da zakon absolutno sledi načelu delitve oblasti, načelu transparentnosti in odprtosti. Lahko rečem, da s tem zakonom res dobivamo neko zagotovilo politične higiene, ki se veže na kodeks oziroma etična načela, ki že tako ali tako veljajo v naši družbi. 
Če se mogoče dotaknem teh ključnih poglavij. Glede pripovedi in pa omejitev pri sprejemanju daril. Tako kot je že to rešitev nakazal prej omenjeni zakon, smo tudi v tem novem zakonu stali na stališču, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije ne sme sprejemati daril. Izjema je seveda jasno opredeljena takrat, kadar gre za protokolarna oziroma priložnostna darila manjše vrednosti. V zakonu smo nekako to vrednost ocenili na 65 evrov. V nobenem primeru pa funkcionar ne sme prejemati denarja oziroma vrednostnih papirjev.
Ker sem že prej uvodoma omenjal transparentnost. Eno ključnih elementov v tem poglavju je seveda tudi ta, da je potrebno objaviti seznam daril. Se pravi vsak funkcionar, ki prejema ta darila, mora voditi ta seznam in ta seznam mora biti tudi dosegljiv preko spleta oziroma spletnih strani. Nadzor na tem področju opravlja Računsko sodišče.
Glede nezdružljivosti. Prav tako poklicni funkcionarji ne smejo opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebnem imenu, če bi seveda to lahko vplivalo na objektivnost pri sprejemanju odločitev oziroma neodvisnost pri odločanju. Če bi se lahko, bom rekel, ustvaril vtis nepristranskosti oziroma da funkcionar ni pristranski pri svojih odločitvah oziroma če bi to lahko vplivalo na ugled samega funkcionarja oziroma organa, ki ga zastopa.
Glede sklepanja delovnih razmerij je prav tako postavljena omejitev. Ko govorimo za dovoljena pridobitna dejavnost, zakon tu pravi, da lahko funkcionar sklene največ za eno petino polnega delovnega časa tudi delovno razmerje, soglasje predhodno mora dobiti s strani delodajalca. Izvzeli smo pa tudi izjeme, ki so sicer tudi že praviloma v takšnih primerih izvzete, govorim predvsem za pedagoško, znanstveno in drugo delo za katero ni potrebno soglasje delodajalca.
V tem poglavju je izjema tudi nadzora, v tem primeru nadzor upravljajo občinske oziroma pokrajinske volilne komisije, kot ste videli smo tudi že nastavili za bodoče prihajajoče pokrajine. Kadar govorimo o županih, podžupanih oziroma predsednikih oziroma podpredsednikih bodočih pokrajin pri sodnem svetu seveda nadzirajo ta del za funkcionarja sodišč, državno tožilski svet se veže seveda na funkcionarjevo tožilstvo in pa državno volilna komisija za predsednika republike in pa poslanke in poslance. Za vse druge funkcionarje smo ta nadzor vezali na organ, ki je pristojen za imenovanje samih funkcionarjev.
Beseda dve morda še tudi o prijavi premoženjskega stanja. Zakon jasno opredeljuje, da je funkcionar dolžan takoj oziroma v najmanj enem mesecu po nastopu funkcije oziroma tudi po prenehanju funkcije sporočiti svojo premoženjsko stanje Računskemu sodišču. Temu tudi niso izvzeti nepoklicni funkcionarji se pravi tudi tisti funkcionarji, ki opravljajo nepoklicno svojo funkcijo so dolžni Računskemu sodišču prijaviti svoje premoženjsko stanje. Zakon ureja neko ciklično prijavljanje tega premoženja vsaki dve leti do 30. junija s tem, da se v tem obdobju prijavljajo le spremembe se pravi odstopanja od prve uvodne prijave.
Tukaj seveda izhajamo tudi iz načela, da država pridobi vse tiste podatke, ki jih že sama vodi v svojih uradnih evidencah tako da funkcionar ne pošilja tistega kar si država mora pridobiti sama in pa seveda absolutno je poudarek dan na elektronskemu poslovanju. Funkcionar bo pa seveda moral tudi obrazložiti razliko, če bo prišlo seveda do bistveno povečanega premoženja, ki bo odstopalo od neto seštevka vseh prejetih izplačanih plač v času opravljanja svojega mandata. Računsko sodišče bo imelo tukaj seveda možnost opraviti tudi revizijo na tem področju in prihajamo, bom rekel en krak bližje temu resnemu preverjanju nekega stanja kajti ni zadosti samo sporočati neke podatke, ključno je, da če pride do odstopanj da nekdo tudi dejansko ugotovi za kaj gre v konkretnem primeru.
Kot je že tudi bilo v prejšnjem zakonu, obstaja tudi poglavje, ki se veže na prepoved poslovanja. Tukaj bi morda omenil le izjemo, ki se veže na podeljevanje državne pomoči. Funkcionar bo lahko v določenih primerih tudi dobil to pomoč, če bo Računsko sodišče ugotovilo, da sam ni mogel vplivati na izid dodelitve same pomoči.
V zadnjem delu seveda zakon opredeljuje tudi prehodne določbe kjer smo opredelili potek in pa prehod na samo novo zakonsko ureditev. Kot ste lahko razbrali Komisija za preprečevanje korupcije ostaja do 1.1.2009, ko ji tudi seveda ugasne mandat in te pristojnosti preidejo večji del na Računsko sodišče del nalog bo pa prevzel tudi pooblaščenec v okviru Vlade Republike Slovenije.
Morda še besedo, dve; zakon tudi predvideva, da bo Računsko sodišče pripravilo Poslovnik, ki bo še bolj natančno opredelil predvsem izvajanje pristojnosti, ki se vežejo na samo Računsko sodišče. Toliko za uvod, hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za obrazložitev.
Želi predsednik komisije za državno ureditev obrazložiti stališče komisije? Ga ni tukaj.

      Želijo besedo predstavniki ostalih komisij, interesnih skupin? Če ni želje za razpravo, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Upoštevana bodo stališča interesne skupine in bo to dodano k mnenju. Med tem, ko amandmajev na zakon nismo prejeli.
In prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (23 članov.)
Kdo je za? (20 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejet. Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

      Prehajamo na 4. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA. Pri tej točki dnevnega reda so v imenu Vlade in drugih institucij prisotni mag. Radovan Žerjav, Ministrstvo za promet, gospod Ljubo Zajc, generalni direktor na Ministrstvu za promet, gospod Stanislav Pavlič, sekretar na Ministrstvu za promet, gospod mag. Zvone Zinrajh, državni sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve in gospod Robert Sušan, vodja sektorja prometne policije. Zahvaljujem se vam za...
Proceduralno. Prosim.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Gospod predsednik, vi ste prej zatrdili, da bom jaz našel odgovor v temle. Nobenega odgovora o svoji pobudi nisem našel, ne takšnega ne drugačnega.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ta točka dnevnega reda je zaključena, gospod profesor.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Ja vem, ampak to je pa izigravanje v tisti točki kjer je bil za to čas, sem jaz povedal in bi rad odgovor. Vi ste mi rekli, naj preberem stvari do konca. Jaz sem stvari do konca pogledal šele sedaj, takoj nisem mogel, ker sem mislil, da sem zgrešil in to jaz mislim, da je izigravanje.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:     V prihodnje bom cenil, če boste tovrstne pripombe podali v tisti točki dnevnega reda, kjer je to v obravnavi.
Torej nadaljujemo z obravnavo 4. točke dnevnega reda. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli na klopi in s pošiljko 15.2.2008. Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine. Poročila interesnih skupin ste prejeli na klopi. Predlog sklepa ste prejeli na klopi in s pošiljko dne 15. februarja. Če so na ta zakon kakšni predlogi amandmajev, prosim, da jih posredujete v pisni obliki.
Sedaj sprašujem predstavnike predlagateljev predloga zakona, ali želijo besedo? Izvolite, gospod minister.

      MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani svetniki (svetnic ni)! /Oglašanje v dvorani./ Je? Se opravičujem!

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Podpredsednica je svetnica. /Smeh./

      MAG. RADOVAN ŽERJAV: Se opravičujem! Skratka, vsi prisotni! Stanje varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji je bilo leta 2007 slabše kot leto prej. Na včerajšnji dan je število mrtvih v primerjavi z lanskim letom manjše za 7, lani smo jih imeli 33, letos 26. Kakorkoli že kaže statistika, je dejstvo to, da s stanjem varnosti ne moremo biti in nismo zadovoljni. Republika Slovenija je že sprejela obdobni načrt za izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za leti 2008 in 2009, ki med drugim prinaša številne preventivne in druge ukrepe, ki naj bi dolgoročno zagotavljali večjo stopnjo varnosti cestnega prometa, kot jo imamo danes. Eden izmed teh ukrepov je tudi sprememba zakona o varnosti v cestnem prometu. Ta prinaša relativno hitre, enostavne in učinkovite ukrepe z zvišanjem le nekaterih kazni za najbolj nevarne prekrške in nekaterih novih policijskih pooblastil. Sporočilo, ki ga spremembe zakona prinašajo, pa je tudi, da se globe za kršitve, ki niso neposredno povezane z mrtvimi in telesno poškodovanimi na naših cestah, znižujejo tudi za 50%. Poleg sprememb, ki se nanašajo na povečanje varnosti v cestnem prometu, se zakon usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča, ki se nanašata na, prvič, obravnavanje prometnih nesreč z neznatno škodo, in drugič, prevoz otrok. Usklajuje pa se tudi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, odpravlja pa tudi vrsto administrativnih ovir.
Na področju varnosti predstavlja eno večjih novosti tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev. Po novem naj bi poleg dosedanjih pooblastil, ki jih imajo na področju mirujočega prometa, ugotavljali tudi kršitve z elektronskimi napravami, ki samodejno beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta, na primer, hitrost ter neupoštevanje rdeče luči na občinskih cestah. Kot sem že povedal, se s predlogom zvišujejo kazni samo za prekrške, katerih posledice so mrtvi in hudo telesno poškodovani na slovenskih cestah. In sicer za naslednje prekrške oziroma kršitve: prvič, vožnja pod vplivom alkohola in mamil, drugič, odklon preizkusa za ugotavljanje prisotnosti alkohola in mamil, tretjič, nespoštovanje določb o hitrosti s poudarkom na njenih prekoračitvah v naseljih, četrtič, nevarno prehitevanje, petič, nepravilna smer in stran vožnje zlasti na avtocestah, ter šestič, agresivno speljevanje, zaviranje in ustavljanje ter vožnja z motorjem po enem kolesu. Zakon je bil v prvi javni razpravi, ki je bila opravljena na decembrski seji Državnega zbora deležen tako pohval, kot tudi kritike. Večinsko mnenje pa je bilo, da je primeren za obravnavo.
Hvala lepa in še enkrat opravičilo.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod minister.
Želi še kdo v imenu Vlade? Torej, v imenu Vlade ni več, je bil minister edini, ker lahko bi še iz Ministrstva za notranje zadeve kdo, pa ni potrebno.
Izvolite gospod Reven, imate besedo.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, posebno gospodu ministru.
Jaz v principu podpiram ta zakon, bom tudi glasoval zanj. Vendar pa moram pri temu povedati, da sem nekoliko razočaran. Gospod minister, jaz sem vam poslal e-mail, ker se osebno zavzemam, da bi bila varnost na cesti učinkovita, vendar od vas nisem dobil nobenega odgovora. Pa povem zakaj sem to naprej pisal, preden tukaj obravnavamo. Zato, ker smatram, da na varnost ne vpliva samo omejitev na 50 kilometrov v naselju, ampak da vplivajo drugi kriteriji. Predvsem tisti, primerjal bom dva ekstrema. Neko kraško naselje, kjer je pot zvita ali pa Logatec, kjer ima na levi in desni strani urejeno pešpot in pločnik in celo kolesarsko pot. Omejitev v teh dveh naseljih pod enakimi kriteriji je iz vidika varnosti v cestnem prometu neučinkovita. Zakaj? Iz lastnih izkušenj vem, da če se dolgo časa pelješ skozi neko naselje, kjer ti koncentracija pade, posebno kjer je ravno, in tam mislim, da bi bilo potrebno, da je zakonska osnova, da se postavi omejitev na 70 kilometrov na uro. To smo povedali že vašemu predhodniku oziroma ne predhodniku, gospodu Vinklerju, ki je bil takrat zadolžen za varnost v cestnem prometu, vendar je bila reakcija nična.
Nadalje se zavedam, da so kazni le del preventive. Zakaj? Dokler ne bo kazen postavljena tako, da bo v redu udarila po žepu, da bodo zaščitene žrtve v cestnem prometu v tem smislu, da ko nekdo povzroči prometno nesrečo, da se mu tako država v imenu oškodovancev usede na njegovo premoženje, da je lahko iz tega premoženja poplačana škoda oškodovancev. Šele takrat, ko bodo takšne dikcije v zakonu, bo zakon bolj učinkovit. Še enkrat povem: podpiram to kar je zdaj, ker je boljši kot prej. Vendar, pa še ni dovolj učinkovit, da bi res imeli varnost v cestnem prometu.
Še nekaj bom povedal. Kot se je govorilo o sankcijah glede tega koliko naj bodo sankcije visoke glede na prekrške na prekoračeno hitrost je bilo rečeno, da ne bo to v zvezi s plačo. Ni res. Sankcija bi morala biti v korelaciji s težo vozila, ki povzročitelj vozi. Vsi vemo, da je energija "MC kvadrat polovic". Vemo, da mladina, ki danes dirka po naših cestah vozi stare težke avtomobile, BMW-eje, Mercedese težke mašine. Ko se tak avto zaleti v nek manjši avto povzroči bistveno večjo škodo kot manjši. Vsi taki elementi bi pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu, ne pa tisto administrativno 50 kilometrov. Kaj se dogaja? Naši policisti bodo postali oziroma bodo nadaljevali delo inkasantov. To pa ne pripomore k varnosti v cestnem prometu, ampak pripomore samo k državnemu proračunu. Najlepša hvala.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Ali želi mogoče predsednik Komisije za državno ureditev obrazložiti stališče komisije, gospod Vnučec? Ne. Želi besedo kdo od ostalih predsednikov interesnih skupin? Ne. Želi besedo kdo od državnih svetnikov?

      JERNEJ VERBIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Kolegi, spoštovani gospod minister! Zakon sem spremljal že, ko je bil v prvi obravnavi. Na Komisiji za državno ureditev so bili vaši strokovni sodelavci, funkcionarji. Mislim, da si velja vzeti tri minute časa in si pogledati tiste pripombe, ki so bile pogledane in zapisane na tej komisiji za državno ureditev. Namreč, kar nekaj kolegov v tem Državnem svetu je županov. In sedaj bom spregovoril tudi kot župan. Namreč, mi imamo, župani in seveda tudi ostale občine, kateri župani niso v tem Državnem svetu, imamo velike probleme s tovornjaki, imamo velike probleme tudi z redarstvo. Parking tovornjakov seveda ni na mestnih ulicah, na mestnih pločnikih, kajti s tem temeljito uničujejo komunalno infrastrukturo. Opozoril sem sam na divjanje v času nočnih ur in ponočnih ur v posameznih občinah, na mestnih ulicah, tudi to so stvari, ki bi morale biti sankcionirane na tak ali drugačen način. Še ena zadeva, ki je zelo pomembna pa je to, v zadnjem času je sicer že urejeno, pa mogoče še obstaja kakšen primer kjer ni urejeno, pa bi vas prosil, da si to zapišete nekam ali ureditev. Veliko je kamionskega prometa po posameznih občinah po Sloveniji. Upam, da se bo to v najkrajšem času uredilo. Jaz sem diskutiral takrat na komisiji tudi o kazni in o tem, vendar pa se moram strinjati, da zakon je, ne glede na to kar ste sami poslušali na prvi obravnavi, verjemite mi, da skoraj večino razprav Državnega zbora si vzamem čas in poslušam. To pomeni, da sem poslušal tudi ta predlog in podpiram zakon. In upam, da boste tiste dobre stvari, ki so bile povedane, uspeli vpisati za drugo obravnavo, in da bo končno zakon sprejet. Žal so kazni zelo velike, ampak očitno pri nekaterih ljudeh na tem božjem svetu velja edina kazen, ne v glavi, ampak ko se primeš za denarnico in moraš plačati par sto evrov. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo želi svetnik dr. Janvit Golob.

      DR. JANVIT GOLOB: Pozdravljeni vsi! Pozdravljen gospod minister, dobrodošli v Državnem svetu! Seveda podpiramo ta zakon in dodajamo k temu zakonu še dodaten amandma. Zavedamo se, da je ta predlog zakona o spremembah, začasna gasilska akcija, ki naj bi ustavila morijo na naših cestah. Tudi ojačanje ministrstva za promet, z gospodom Ljubom Zajcem, je korak v tej smeri. Vendar gre za še mnogo reč. Na srečo imamo ambicioznega ministra, ki se je te problematike lotil sistematično in na srečo imamo na Državnem svetu vrsto lobistov in strokovnjakov, ki so me opremili z imenitno dokumentacijo. Vsega tega ne bom prenašal na to sejo, povedal bom pa bistveno stvar. Da gre v varnosti za trikotnik udeležencev. Eno so vozniki, drugo je vozilo, tretje so ceste. Evropa, ki se tega zaveda in je za plan v obdobju 2001 do 2010 želela razpoloviti število smrtnih žrtev iz 50 tisoč na 25 tisoč, je v programu varnosti in kvalitete cest zapisala imenitno gradivo. To gradivo v tem zakonu ne bo upoštevano, vendar naj bo upoštevano v nadaljnjih zakonskih aktih, ki jih boste na ministrstvu, v sodelovanju s parlamentom, v sodelovanju z Državnim svetom pripravili. Če se ne bo enakovredno upoštevalo varnosti ceste in kvalitete ceste in normativnih aktov, ki to kvaliteto in varnost nadzorujejo, bomo prišli v situacijo, kot so mi jo za podlago opisali, da bomo v situaciji, da tisti mehanik, ki popravi avto, bo tudi nadzoroval ta pregled. Mi moramo najti neodvisno nadzorno službo, tako kot jo ima zahodni svet, za kontrolo kvalitete cest. Zato je komisija, interesna skupina predlagala amandma, da Državni svet Republike Slovenije meni, da mora Vlada Republike Slovenije oziroma pristojno ministrstvo zagotoviti sistematičen neodvisen nadzor kvalitete in varnosti cest. To bi bilo zelo dobro v tej prvi fazi. V nadaljnji fazi pa poskusite čim bolj upoštevati evropske standarde, da ustvarimo zakonodajo, ki bo enakovredno upoštevala vse tri faktorje, ki sodelujejo v varnosti cestnega prometa. Le tako bi temu nesrečnemu dogajanju stopili v reševanje. Prosim kolege državne svetnike, da ta amandma podprete. Gre v pomoč delovanja države, gre v pomoč delovanja ministrstva in ekipe, ki to ministrstvo vodi, ne glede na to, kaj se bo v prihodnjih obdobjih lahko personalno zamenjalo.
Še eno repliko gospodu spoštovanemu svetniku Revnu. Verjetno je pod C-kvadrat mislil V-kvadrat, ker C je za svetlobno hitrost. Res, da se bližamo že tako velikim hitrostim - gre za kinetično energijo. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zelo zanimivo, dr. Janvit Golob. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, kolega Otoničar.

      VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegica in kolegi, spoštovani ministri in vsi ostali predstavniki ministrstev! Moram reči, da podpiram ta predlog zakona o varnosti v cestnem prometu. Vendar je res, kot ste že kolegi opozorili, sam zakon teh zadev ne bo mogel rešiti. Moram reči, da se je tudi prejšnji Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, ki je zdaj prešel pod okrilje Ministrstva za promet. Trudi se z raznimi akcijami blažiti te velike nesreče in slediti nacionalnemu programu o varnosti v cestnem prometu, kjer je neka določba "nič mrtvih in poskušajmo vse to zmanjšati".
Največji problem pri vsem tem je v glavah vseh nas, voznikov. Zdaj, kako to rešiti, je zelo veliko vprašanje, ki ga najbrž tudi ministrstva in vsi ostali ne bodo mogli rešiti. Kot že desetletni predsednik občinskega SPV moram reči, da dobivamo vsakodnevna opozorila, akcije in podobno z ministrstva, da bi se potrudili čim bolj zmanjšati število nesreč v prometu. Moram reči, da so nekatera zelo uspešna, vendar določenih zadev se res ne da rešiti čez noč. Tako da sem prepričan, da bo ministrstvo in vsi ostali delali na tem, da se bodo te škode zmanjševale. Moram reči, da v našem občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zelo dobro sodelujemo tudi s policijo. In moram reči, da se policija zaveda in pomaga pri teh zadevah, kot tudi šole in občine, da prispevamo čim več izobraževanja tudi za mlade. Če vam povem - ne vem, zdaj je to bolj vprašanje za ministrstvo oziroma ne vem, kako to urediti -, ko smo imeli v lanskem letu akcijo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in smo skupaj z avtošolami povabili starejše voznike, da se preizkusijo v reševanju testov novih predpisov, vam povem, kaj naj rečem - katastrofa. Ker res je, da mi starejši vozniki ne sledimo vsej zakonodaji in ne moremo slediti vsem novitetam katere se dogajajo tudi pri opozorilnih tablah na cesti, varnosti v cestnemu prometu in tudi, ko smo imeli vožnjo z inštruktorji so nas inštruktorji opozarjali kje delamo te napake. Tako da, mislim da nekako bi morali mogoče tudi te akcije spodbuditi, da sami sebe kontroliramo in da vidimo kje delamo napake in kaj vse lahko se povzroči k tem pripetljajem.
Tako da jaz mislim, da bo Ministrstvo za promet in služba katera skrbi za to, upoštevala še bolj, sodelovala z občinskimi SPV-ji je pa res da moramo tudi na občinskih SPV-jih čim bolj slediti tem zadevam in jaz sem prepričan, da tudi župane, ker nekatere občine kar precej denarja damo za izobraževanje in vzgojo mladih, ker res je problem mladih voznikov z velikimi hitrostmi katere je jaz moram reči, da pri nas je v zadnjem času kljub vsem prizadevanju, da bi zmanjšali te škode in nesreče, se nam stvari nekako povečujejo ravno zaradi prehitre vožnje in pa vpliva alkohola. Seveda voznik takrat, ko dela prekrške najbrž ne pomisli na denar potem je pa stvar že prepozna.
Tako da jaz mislim, da ta zakon nekoliko bo prispeval k izboljšanju varnosti v cestnem prometu in prepričan sem, da bodo vse ostale službe tudi nekaj pripomogle, da se to stanje izboljša. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolegu Otoničar. Želi še kdo besedo? Sicer... Ja, kolega Klemenc, izvolite.

      MARIJAN KLEMENC: Hvala za besedo gospod predsednik, spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, spoštovani gostje.
Mogoče samo stavek ali pa dva k temu zakonu. Res smo mi šoferji tisti, ki pač na cesti delamo nesreče ali pa probleme vendar kot je že bilo rečeno so tudi ceste tiste, ki so tu problematične. Nenazadnje pa nihče ni omenil ali pa sem spregledal, da ni ene prave ustrezne označbe na tistih delih cest kjer se sanirajo ceste. Sam sem se vozil lansko leto tam, ko sem se peljal proti morju, ko je bila označitev takšna, da sem se potem zapeljal proti Kočevju in potem zasukal in šel na drugo stran in treba je tudi vnesti, bi rekel, nek stavek ali dikcijo, kjer bi se ta označitev morala izboljšati, precej izboljšati.
Po drugi strani pa... Ali pa če nadaljujem naprej, občinski redarji z zakonskim določilom prevzemajo precej nalog od policije, ki vemo da ti občinski redarji z zakonskim določilom prevzemajo precej nalog, kot policije, ki vemo da ti občinski redarji pač ne bodo uspešni v vsem tistem kar je zapisano. Se je pač naložilo na ta pleča lokalnih skupnosti. Ampak jaz mislim da je vprašljivo, zelo vprašljivo, ne glede na to da je toliko nalog zdaj šlo iz policije na redarje, je vprašljivo organiziranost policije. Policija pri takšni organiziranosti pač ne bo zdaj uspešno polovila vseh tistih, ali bodo dolžni plačati 500 ali pa 1.000 evrov. Ker jaz mislim, da policija bi lahko ustanovila kar policijo d.d, ali pa policijo d.o.o., da bi te rešitve, torej da bi prišla do nekih rešitev. Ker od vseh 10.000, ali pa 11.000 policistov, ki jih imamo, jih je pač po mojem mnenju 80 policistov, ali pa še več po pisarnah in je treba nekako drugače organizirati, da bodo ljudje, torej policisti tudi na terenu. Če pogledam čez mejo, v Avstrijo, pridem v .../Nerazumljivo./..., tam policist s starejšim EMŠO-jem tudi stoji na ulici in spremlja in gleda, cel se sveti s svojimi našitki. Pač ni hudo tam. Naši policisti pa vemo da se ukvarjajo s to administracijo in to je tudi narobe. Torej v ta zakon je treba tudi policijo vključiti. Hvala lepa.

MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo besedo? Ja, gospod svetnik Ščernjavič.

      DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lep pozdrav. To kar je prej kolega izpostavil, to si izpostavil na interesni skupnosti. Vprašanje je vloga, status, položaj občinskih redarjev in seveda posledice, torej en pomemben element, tudi za sofinanciranje. Prvo bi vprašal tudi gospoda ministra, kar se mi zdi zelo pomembno, ali je občinski redar, glede na te kompetence, naloge, procedure, kot pooblaščena uradna oseba, ali je to normativno postavljen, izenačen s policisti. Če je, potem naj se to odgovori. Zdaj če gremo v analizo, tako kot je opisana kompetenca redarja, se njegove naloge, kaj bo on delal in kako bo delal, torej znotraj tam kjer ga bodo imeli, ali pa bodo dodatno zaposlili, torej kaj zdaj to pomeni. Drugo. Vidik, s katerim se pa tudi srečujemo pri teh redarjih je pa povezan z dodatnimi sredstvi. Bil sem zadnjič v mestni občini Ljubljana. Redarji, združenje me tudi kličejo na pomoč, da se jih prevrednoti v njihovi osnovni plači in izenači s plačo policista. Skratka, zakon tako kot je zdaj zastavljen ima vse te elemente, da lahko rečem: "Ja. To je enačaj. Je enak." Drugo. Koliko bo to stalo? Uvajamo en nov institut, novo vlogo, novo funkcijo oziroma nove kompetence. Koliko bo to vse dodatno stalo? Če bi šel samo na primer v Ljubljano. Mislim da Ljubljana bo redarje povečala za polovico. Tako. To pomeni, zdaj pa če bi sešteli mestne vse občine v Sloveniji, krat povečanje redarjev. Kaj zdaj to pomeni? Torej to pomeni, da potem tam v obrazložitvi zakona koliko bo to kaj dodatno stalo, bi to moralo biti tudi to navedeno glede njegove vloge in funkcije. In enako sem se danes vprašal, kot tudi kolega na razpravi pa tudi ko sem to pregledoval, ali se ne bi dodatno, z dodatno organiziranostjo znotraj policije, pač ta naloga, ki je redarjem prenesena ali pa njim, na njih prenesla in da oni to nalogo in funkcije opravljajo glede na število zaposlenih.
Skratka, tukaj bi želel, če se da določen jasen odgovor. Primerjava teh nalog. Torej kaj bo delo, kompetence, procedur in seveda vizavi pooblastil, ki jih bo dobil in vizavi pooblastil, torej tudi samo policista. Skratka, to bi želel, da bi se pojasnilo. Drugače je pa moje mnenje o tem zakonu, zakon tako kot je, marsikaj podpiram, drugače je pa zelo represiven, zelo, pa premalo je preventiven in kurativen. To vse, da ne bi ponavljal, to ste že sami tudi rekli ..../nerazumljivo./...kazni pa povečanje kazni je pomemben segment, pa je problematika tudi zelo slovita in še širša. Jaz bi samo to opozoril, ko bi primerjavo naredil danes tukaj ali pa bi kdo naredil, primerjavo koliko so kazni, globe, točke in vse kar se dogaja vizavi tudi povprečnih plač v Sloveniji in vse to kako to strmo raste je z upanjem, s ciljem, da se bo to kar se dogaja na cestah, kar je grozljivo ali čim prej zavrlo ali pa trendi, procesi spremenili v drugo smer. Skratka, toliko okrog tega zakona in moje mnenje, ki sem ga iznesel.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od svetnikov besedo? Kolega Fras, izvolite.

      DARKO FRAS: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni kolegice, kolegi, gospod minister in ostali predstavniki ministrstev oziroma vladnih služb! Jaz moram reči, da po opravljeni razpravi podpiram predlog zakona, mislim na razpravi na komisiji, bi si dovolili samo nekaj splošnih pripomb, čeprav gre za drugo obravnavo in bi morale biti konkretne pripombe, ampak vendarle. Tako kot na komisiji se zaradi tega prehodnega obdobja nismo srečali s prvo obravnavo, tako da bi samo še dodal k tem predhodnim razpravam, ker se zdaj precej debata vrti okoli tega občinskega redarstva, da prav gotovo tudi kot župan nenazadnje eden izmed županov menim, da to je eno novo področje na katerem bo potrebno še veliko stvari doreči, ampak vendarle se mi zdi, da to ni predmet današnje razprave, ko govorimo o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v cestnem prometu, zato jaz podpiram rešitve, ki gredo v smeri prekrivanja pristojnosti občinskega redarstva in policije, vendar to bi želel poudariti, zato o tem razpravljam, nikakor pa ne bi želel, da bi pa to slučajno lahko pomenilo kakršnokoli umikanje policije ali pa izgovarjanje, prenašanje odgovornost iz enega na drug organ. To mislim, da je tisto kar bi bilo potrebno tukaj opozoriti. Torej, če bosta obe instituciji ali pa oba organa delovala na tem področju je to toliko bolje, torej apel gre v to smer, da se pa ne bi zgodilo, s čemer se pa soočamo danes župani, ko se pogovarjamo o programih varnosti v lokalnih skupnosti skupaj s policijskimi postajami in policijo, ugotavljamo, da ima predvsem tudi policija tako kot občine največji problem s kadri, z zagotavljanjem kadra in seveda potem se soočamo s temi problemi, da ravno na tem področju je največji problem ukrepanja, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov oziroma vemo, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Apel gre torej v to smer, da se preveč ne ponavljam.
Bi se pa dotaknil tega trikotnika, ki je bil omenjen, ne bi več toliko o cestah. Omenil bo voznike. Jaz sem tudi to pripombo v razpravi povedal, da nisem prepričan oziroma sem skorajda prepričan, da samo še bolj drastično sankcioniranje in represija, seveda, ne bodo bistveno pripomogla k tistemu osnovnemu cilju zmanjšanja števila prometnih nezgod oziroma če hočemo tudi tistih z najhujšimi posledicami, ker iz prakse vemo, da je tukaj tak problem, da če rečemo, da je alkohol eden izmed tistih, recimo, postranskih, najpogostejših tudi vzrokov posrednih okoliščin, ki so prisotne, pri največjem številu, vemo, da pač v nekem takem stanju tudi najbolj drastična kazen ne vpliva ravno na vedenje ali zavest tistega udeleženca v prometu, zato bi bilo po mojem mnenju potrebno še veliko več energije in pozornosti vložiti v vzgojo voznikov oziroma pravzaprav že od vrtca naprej, čeprav tam, menim, da je že kar precej dobro sistem narejen. Se pa nekje, to je bilo ugotovljeno tudi v razpravi na komisiji, stvar nekoliko zaustavi mogoče ravno v srednjih šolah in v tistem obdobju pred tem, ko se ti udeleženci pojavljajo v prometu, ali pa ko so začetniki v prometu.
In še to. Problematika tranzitnega prometa, tovornega je tudi delno povezana s tem. Spomnite se, ena izmed težjih prometnih nesreč, ki se je končala s smrtno nezgodo v Pomurju, kjer se je voznik osebnega avtomobila res pač tudi zaradi drugih okoliščin zaletel v zadnji del tovornega vozila, ki je bilo parkirano na izvoznem pasu avtoceste na tistem odseku, kjer je vso parkirišče bilo zasedeno in ko tovornjak zapelje dol, ne more več voziti vzvratno, ne more več naprej. To je samo ena pika na i, da tako rečem. Želim opozoriti na to, na kar me opozarjajo tudi avtoprevozniki, ne toliko domači, to je problem predvsem tranzitnega prometa tovornega, da je število parkirnih mest za tovorna vozila glede na obstoječi promet veliko veliko premajhno. Temu smo lahko priča, če gremo malo bolj pozno po peti, šesti uri, po tej relaciji in posledično imamo tovorna vozila tranzitnega prometa parkirana po občinah po lokalnih naseljih, stanovanjskih, po parkiriščih Sparov, Hoferjev in drugih trgovskih centrov in to govorim zato, ker projekti za izgradnjo avtoceste na tej potezi so več ali manj v bistvu vsi izdelali, pravzaprav večji del tudi že v izgradnji, če že ne končana zadeva. In po nekaterih ocenah je tudi teh postajališč in parkirišč na tem avtocestnem koridorju glede na sedanji promet bistveno premalo in bomo zelo težko potem preprečevali temu tranzitnemu tovornemu prometu, da bo torej iz avtoceste iskal rešitve za delanje pavze in parkiranje samo na avtocesti, in da ne bo obremenjeval tudi lokalnega prometa. To so mogoče neka posredna vprašanja in problemi, na katere izkoriščam priložnost, želim opozoriti. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod svetnik Fras. Je še kdo od svetnikov, ki bi želel? (Ne.) Potem bi prosil predstavnike Vlade, mogoče mag. Zinrajh. Najprej minister. Izvolite.

      MAG. ZVONKO ZINRAJH: Hvala lepa. Torej poskušal sem si nekaj zadev zapisati in vam bom skušal tudi odgovoriti. Najprej opravičilo gospodu, ki mu nisem poslal odgovora. Veste, dnevno jih dobivam, ne bom rekel na tisoče, ampak bom pogledal zakaj je do tega prišlo, ker načeloma odgovarjamo na vsa vprašanja.
Imamo v izdelavi analizo oziroma na nek način nadzor nad pravilnostjo postavitve tabel za omejitev v naseljih. Tako, da to se strinjam z vami, da je potrebno zadevo prečesati in videti ali so vse table postavljene logično in normalno.
Kar se tiče sankcij, smo mi tega stališča, da je sankcija tista pravilna, ki je odvisna od teže prekrška. Skratka teža prekrška je tista, ki jo je treba na nek način sankcionirati.      Inkasanti, pobiranje denarja; jaz sicer ne vem, težko bi se strinjal s tem, ampak ko prečkamo mejo, se zapeljemo v Avstrijo, na nek način vsi po vrsti, vključno z menoj, peljemo počasneje. Ne vem zakaj. Verjetno zaradi tega, ker nas je strah, da nas bodo za prvim vogalom ustavili pa nas "štrafali" oziroma nas poslali na prvi bankomat, da dvignemo na stotine evrov, in da plačamo kazen takoj. Je pač tako in takšni smo ljudje.
Se strinjam s predlogi komisije, torej vaše Komisije za  državno ureditev. Omenili ste tudi tovornjake. Torej tovorni promet je vsekakor en grozen problem naše države, in ne samo naše države, ampak tudi pravzaprav Evropske unije n tudi Evropska unija se zelo intenzivno ukvarja s tem vprašanjem. Predvsem vprašanjem: kako tovorni promet prestaviti na železnico. Tudi za časa našega predsedovanja, bo kar nekaj dosjejev s tem v zvezi na naši mizi. Tako, da to ni tako enostavno vprašanje in ni tako enostavno, kot nekateri trdijo - bomo pač administrativno zadevo prepovedali in tovornjakov ne bo. Žal temu ni tako.
Kar se tiče samega Zakona o varnosti v cestnem prometu oziroma razmišljanje, gospod profesor, ki ste ga imeli vi, lahko povem, da imamo oziroma lahko rečem tako: vsi se zavedamo, da ta zakon najbrž ni najbolj optimalen in tudi zaradi tega smo skupaj z notranjim ministrstvom že pričeli z aktivnostmi, pravzaprav že imenovali komisijo, ki bo pripravila novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Pravzaprav jih bo več, eden od teh je Zakon o motornih vozilih, ki je že pripravljen. K temu zakonu bosta prišla še dva: Zakon o voznikih in Zakon o prometnih pravilih, pooblastilih in kaznih. Vse tisto, kar je vezano na ceste in je v tem Zakonu o varnosti v cestnem prometu bomo dali v Zakon o javnih cestah. Tukaj želimo seveda kar se da vključiti vso strokovno javnost, za vsa ta posamezna področja. S temi zakoni želimo vsa ta vprašanja, ki se ves čas obravnave tega zakona porajajo, na nek način tudi vgraditi, da bomo tudi s tem nekako dvignili našo varnost na cestah.
Na mizi, za časa našega predsedovanja, bo tudi Direktiva o varnem upravljanju s cestno infrastrukturo. Morda eden težjih dosjejev v prometnem delu, da temu tako rečem, za časa našega predsedovanja, ki so pa zelo jasno vzpostavljeni mehanizmi nadzora tako kvalitete, še posebej pa s poudarkom na varnosti. Popolnoma se strinjam, gospod Otoničar, tukaj ste kar se tiče SPV-jev, sodelovanje z občinskimi in tako naprej. Na ministrstvu se seveda trudimo, da bi to sodelovanje še okrepili, predvsem v tistih regijah tako, kot kažejo sedaj podatki, sta najbolj kritična Pomurje in Štajerska. Da bi tam še intenzivirali to sodelovanje in poskušali s temi preventivnimi akcijami, takšnimi in drugačnimi, dvigniti varnost na naših cestah.

      Gospod Klemenc, omenili ste problematične ceste. Se strinjam. Rad pa bi k temu dodal, da se je od leta 2004 do 2008 vrednost investicij ali pa vrednost zneska, ki se vlaga v infrastrukturo, v državne ceste, povišala za 123% in smo zdaj približno na 250 milijonih evrov. Nikoli tega denarja ni dovolj. Bistveno več ga je, kot ga je bilo prej, pa še vedno ugotavljamo, da ga je premalo. In se strinjam, ceste so pač takšne, kakršne so. Poskuša se narediti čim več, tudi z ukrepi, kot je čim več krožišč in tako naprej, kar bi naj doprineslo k večji varnosti v cestnem prometu.
Izpostavljeni so bili redarji. Tudi sedaj vse občine v Sloveniji redarjev niti nimajo. In sam vidim to opcijo, bom temu tako rekel, v tem zakonu - pravzaprav vidim te redarje kot opcijo, se pravi, možnost, da se župan posluži, če nabavi to napravo oziroma napravo, ki samodejno registrira prekrške, se pravi, takšno napravo, ko pravzaprav redar ne pride v stik s kršiteljem, da tudi s tem na nek način pripomore k večji varnosti. Se pravi, tu ne gre za neko nujno, da bi zdaj vsi župani morali iti v to, obstaja pa možnost. Tudi sedaj občine nimajo redarjev, pa ni nič narobe. In, seveda, če bi se - da še malo prejudiciram vse skupaj -, če bi se kateri od županov odločil za to opcijo, nabavil to napravo za samodejno registriranje prekrškov, radar ali kakorkoli že, bi ta denar, ki bi ga tako zbral, lahko vložil potem namensko za izboljšanje infrastrukture, za izboljšanje varnosti in tako naprej.
Tranzitnega prometa sem se pa pravzaprav že dotaknil. Mislim, da sem več ali manj na vse odgovoril. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa vam, gospod minister. Želite še, gospod Zinrajh, kaj dodati? Izvolite.

      MAG. ZVONKO ZINRAJH: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa svetnica, spoštovani svetniki! Pravzaprav je gospod minister že večino tega povedal. Tudi gospod svetnik Fras se je dotaknil nekaterih segmentov, ki smo jih obravnavali na vaši komisiji. Dodal bi morda le naslednje.
Poglejte, policija se s tem zakonom niti z nobenim drugim ne umika iz svojih aktivnosti. Vsa pooblastila ji ostanejo na področju prometne varnosti, kot jih ima sedaj. Za razliko od občinskih redarjev, ki lahko le evidentirajo ti dve kršitvi, poleg teh, ki jih že sedaj imajo, se pravi, tudi kontrola mirujočega prometa. To seveda pomeni, da praktično pooblastil ne izvajajo pač pa gre bolj za delo, ki je administrativne narave. Marsikdo bi vam pritrdil, da je policistov premalo, marsikdo bi rekel, da jih je preveč, da so ponekod celo mogoče nadležni, ker smatrajo, da katero področje, ki ga pokriva policija je zadostno pokrito, da je to velik strošek za proračun. Resnica je mogoče tu nekje vmes. Policist je na področju prometne varnosti, ker pač ta zakon obravnavamo, se nahajal predvsem tam kjer je strokovno ocenjeno, da je njihova prisotnost in povečana budnost nad prometno situacijo potrebna. Zato so pripravljeni poslednji načrti, poostreni nadzori in še je bi lahko...O strategiji je bilo že nekaj povedanega.
Poglejte, če bi hotel pritegniti povsem vam kot ste omenili, da policije ni dovolj za nadzor prometa bi moral najprej reči to, da policija je pa morda zagotovo le eden izmed inštrumentov za varnosti stanja v prometu. Morda odločujoč, morda ne odvisno kako si kdo to razlaga. Dejstvo je, da se prometne kulture učimo skorajda že v zibki pa vse tja čez srednjo šolo kjer smo ugotovili, da je dejansko prisoten deficit. Tudi na tem področju se nekaj dela.
Zdaj, statistika nikoli ni takšen 100% pokazatelj pa vendarle, policisti so v letu 2006 za 2007, samo za področje prometne varnosti govorim, ukrepali približno petsto tisočkrat, se pravi vsako leto. Če izračunamo, v štirih letih je praktično za prometni prekršek obravnavan vsak Slovenec. Pa se vprašajte, če si želite takšno prisotnost policistov ali smo takšni kršitelji? Dobro, se zavedam da je velik procent tujcev, ki vozijo po naših cestah, tovornjakarjev ampak vendarle, policisti so v letu 2006 izdali skoraj 130.000 opozoril. Se pravi ne gre samo za represivno ukrepanje policije! V lanskem letu, 2007, skoraj 108.000. Alko-testiranih je bilo v letu 2006 tristo triindvajset tisoč in nekaj voznikov motornih vozil. V letu 2007 celo tristo štiriinosemdeset tisoč sedemsto in še nekaj. To so velike številke pa vendarle se prometna varnost na naših cestah slabša. Se pravi je treba storiti še kaj drugega.
Že uvodoma je gospod minister povedal, da je to v bistvu zakon, ki je predhodnica morda boljšega, ekzaktnejšega, ki bo v javni razpravi razgrnjen. Dela ga posebna delovna skupina, ki bo zagotovo prinesel veliko novosti, pozitivnih seveda, na področju prometne varnosti.
Tale, ki je pred vami, bo zagotovo imel kratkoročne posledice v pozitivnem smislu za varnost cestnega prometa. V to smo predlagatelji tega zakona prepričani.
Toliko, hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za dodatna pojasnila.
Mislim, da smo s tem izčrpali razpravo iz obeh strani. Prehajamo na glasovanje in sicer, najprej bomo glasovali o amandmajih. Tu imamo amandma, ki se nanaša na mnenje, vendar je podan v amandmajski obliki in je verjetno najbolj pametno, da ga v takšni obliki tudi obravnavamo in sprejmemo. In sicer amandma: da se za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki se glasi: "Državni svet Republike Slovenije meni, da mora Vlada Republike Slovenije zagotoviti sistematičen, neodvisen nadzor kvalitete in varnosti cest."
Prehajamo na odločanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 26 svetnikov in svetnic.
Kdo podpira amandma? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Je kdo vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da sprejem mnenja skupaj s sprejetimi amandmaji in sicer: Mnenje k predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 30 svetnikov in svetnic.
Kdo je za? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Je kdo vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se gostom, ki so sodelovali pri tej točki dnevnega reda.

      Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SUBVENCIONIRANJU DIJAŠKE PREHRANE.
Pri tej točki je prisotna poslanka Alenka Jeraj. Samo trenutek gospa Jerajeva, da opravimo še uvodne formalnosti. In gospod Janez Mežan, generalni direktor srednje šole, Ministrstvo za šolstvo in šport. Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 1/2008. Obravnavala ga je Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo komisije ste prejeli na klop s pošiljko 15. februarja. Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine, njihova poročila ste dobili na klop. Na klop ste dobili tudi predlog sklepa s pošiljko 15. februarja. Morebitne amandmaje prosim, da vlagate v pisni obliki. Sprašujem predstavnike predlagateljev predloga zakona, če želijo besedo.

      ALENKA JERAJ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Nekaj stvari bi želela poudariti, ki jih nisem predstavila na Komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ko je obravnavala ta zakon.
Kot veste je koalicija vložila s prvo podpisanim Jožetom Tankom zakon o subvencioniranju dijaške prehrane s katerim želimo urediti oziroma zagotoviti subvencionirano prehrano za vse dijake v Sloveniji. Teh je preko 96.000 in se nam zdi to pomembno. Subvencija, višina bi bila pač podobna oziroma v enakem znesku, kot je to predvideno za študente. Izvajalci pa bi bile srednje šole. Naša želja je, da bi se subvencionirana prehrana zagotovila oziroma topel obrok na šolah, da ne bi dijaki prehranjevali v okolici šol ali po lokalih, ampak bi skušali to urediti v srednjih šolah. Zadnjič nisem imela točnega podatka o tem ali šole imajo te kapacitete ali ne. Danes te podatke imam s seboj. Ker je bil to tudi eden od predlogov komisije oziroma v sklepu je zapisano, da tega ni možno realizirati. Po podatkih imamo 124 srednjih šol, od teh jih ima 50 srednjih šol ali 40% lastno kuhinjo, to pomeni, da sami pripravljajo tople obroke. Potem centralno kuhinjo ima še 4% šol, kjer pripravljajo hrano in jo odvažajo potem na različne lokacije. Razdeljevalno kuhinjo ima 42%, to je 53 šol in samo 12% šol, to je 16 srednjih šol takih pogojev zaenkrat nimajo in od teh jih 10 nekako se opredelilo, da nimajo niti možnosti pridobiti take prostore oziroma jih urediti. Mi smo se v dogovoru z ministrstvom, ki pač zakon podpira in tudi si želi enako, da bi v šolah zagotovili topel obrok, v nadaljevanju tudi pristopili k temu, da se šolam pomaga z investicijskimi sredstvi. Sicer pa, tako kot zakon predvideva bi najkasneje v letu 2009 to subvencijo uvedli. Upamo pa, da bo zakon sprejet sedaj in v tem primeru bomo tudi predlagali amandma k rebalansu proračuna za letošnje leto in skušali ta sredstva zagotoviti že v tem letu.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospa poslanka, hvala lepa za vašo obrazložitev. Želi v imenu, torej v imenu predlagatelja smo slišali. Sedaj pa predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, dr. Zoltan Jan, želite besedo? Izvolite.

      DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Tak zakon ni drugega, kot da se ga podpre. Vsi smo naklonjeni, vsi se zavedamo v kakšnih razmerah, da imajo državljani, ki so v najbolj občutljivi razvojni starosti slabše pogoje kot vsak delavec s to prehrano.
Drugo pa je; Koliko je ta zakon in nosi barvo predvolilne poteze in koliko je uresničljiv? Mi smo vsi za to, da se uresniči to, da ... in tudi opozarjamo, da so bili podobni zakoni že v proceduri in sicer vsaj trije, če ne štirje. In tudi ta zakon po svojih rešitvah oziroma po besedilu je zelo podoben eni izmed teh variant. Dejansko je, prvi ključni problem je to, da so mladi ljudje sami razvajeni in bo zelo težko to pripraviti. Poznamo izkušnje iz zgodovine, iz preteklosti, kaj se dela z malicami, s kruhom itn. Tako da, tukaj je velikanski problem in ni res, da so vsi nesrečni itn. Tudi sedaj marsikdo ne uporabi tiste žepnine oziroma denarja staršev za prehrano, ampak za druge stvari in to je eno izmed ključnih problemov.
Drugo je to, kar je predstavnica predlagateljev, poslanka, že povedala, kolikšne so možnosti, da se ta zakon resnično uresničuje. Jaz sicer rahlo dvomim, ampak ne bom nasprotoval podatku, da 40% srednjih šol od 124. srednjih šolah poznam in sem osebno bil več kot na polovici in vem, da temu ni tako, da bi imelo 40% srednjih šol svojo kuhinjo. Daleč od tega. Je pa 10%, ki pa sploh nimajo možnosti, tukaj se strinjamo. Verjetno je ta odstotek večji. Tukaj pa je velikanski problem. Ključno pa je to, dejansko bi bilo treba zagotoviti to, da učenci ne zapuščajo šol med poukom. Tukaj je, vemo da so pred vrati preprodajalci mamil, da se zaradi tega zamuja itn. In tukaj je tudi ena izmed glavnih ovir, ki zbuja pomisleke k konkretnim rešitvam. Dejansko je tudi Vlada, ki je podprla ta zakon, nakazala na nekatere probleme in upajmo, da bo v nadaljnji proceduri se to izboljšalo. Prav gotovo pogrešamo smernice zdravega prehranjevanja in še nekatere probleme, ki jih navajamo v poročilu in upamo, da se jim bo prisluhnilo v nadaljnjem postopku, in da se bo to rešilo to pereče vprašanje. Zna pa biti tako, da kljub temu, da je načeloma tako soglasje in podpora v javnosti, zna biti, da se bomo še srečali s tem zakonom, ker bodo potem ob konkretnih predlogih se pokazali številni problemi. Hvala lepa.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Branimir Štrukelj.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana poslanka gospa Jerajeva.
V imenu skupine delojemalcev, torej tudi mi seveda podpiramo to idejo o toplem obroku za srednješolsko mladino. Ta je več kot na mestu. Posebej še, če si ogledamo podatke o vedno slabšem načinu prehranjevanja srednješolske mladine. Mi upamo, da bi do te realizacije lahko tudi prišlo. Smo pa v skrbeh ali se ta zakon lahko realizira ali ne, kar je že sicer povedal tudi kolega dr. Zoltan Jan.
Najprej o tem zakonu. Po moje ni ustrezno, da predlagatelj ni pripravil neke analize, ki bi govorila o tem kako in v kakšnem času je možno vpeljati to prehrano, ta topli obrok, ki ima to predpostavko, da bo šlo za zdravo hrano. Ker če bo šlo za pice in hot doge, seveda nismo naredili nič posebej smiselnega. Te analize ni, zato je težko ugotoviti koliko bo cela zadeva stala. Če se najprej obrnem na to, kar je gospa Jerajeva rekla o teh procentih - 40% ima lastno kuhinjo, 4% ima centralno, 42% ima razdeljevalno kuhinjo, če sem prav razumel, 12% pa je nima.
Seveda jaz nekaj hodim po srednjih šolah. Jaz ne vem kaj zdaj ti podatki v celoti pomeni. Če se pod razdeljevalno kuhinjo ima v mislih tisti prostor kjer se razdeljujejo malice, potem je to povsem neprimerno za tople obroke in ni nobenega pogoja ta trenutek teh 42 šol nima za to, da bi topli obrok tam razdelili. Ker vsi, ki ste bili v šolah veste kako zgleda tam, kjer se delijo  malice. To so kosi kruh, jogurt. Imeti tople obroke, in potem prostor za pomivanje in seveda prostor kjer bodo dijaki jedli. A veste, to je ogromno kvadratov, je pa seveda povsem neko drugo vprašanje. Zato bi ta zakon moral biti opremljen s tem  kaj vse moramo storiti, da bi to dejansko lahko realizirali. Kajti to je lahko edini smisel tega zakona, da bi ga bilo mogoče implementirati. In seveda, na tej točki zelo dvomim, da bi lahko, tako kot je predlagatelj to zapisal v šolskem letu 2009 in 2010 bile srednje šole sposobne to izpeljati. To preprosto ni realističen datum. In ker sem že pri tem, ko je omenjen v uvodu zakona, strošek, 43 milijonov evrov v letu 2009 in 2010, je že sama kalkulacija jasna, da je tukaj izračunan samo obrok, 2,35 evra na en topel obrok, nikakor pa ni upoštevane, to kar je sedaj gospa Jerajeva rekla, niso upoštevani stroški povezani z investicijami, ki morajo nujno slediti, ki morajo biti nujno upoštevani, če želimo to realizirati in to želimo realizirati verjetno. Če te investicije ni zraven vračunanih, potem se teh toplih obrokov v srednjih šolah preprosto ne da razdeljevati. Zato tukaj manjka ocena tega celotnega stroška zato, da bi bil zakon lahko leta 2009, 2010 realiziran, kar se mi zdi po izkušnjah, ki jih imam s šolstvom, zelo zelo optimistično, da ne uporabim kakšne težje besede.
Drugo. Preseneča me, da se predlagatelj ne zaveda, da pomeni, predstavljam si vsaj 60 minut za topel obrok, ker manj kot je minut, večji prostor rabite za to, da dijaki pojejo, sicer to traja še dlje. Da to pomeni velik poseg v organizacijo pouka v srednji šoli. To pomeni, posebej pri dvoizmenskih poukih, to praktično pomeni, da morate drugače vzpostaviti pouk, posebej v tistih učilnicah, specializiranih, ki so praktično zasedene vsako uro. Ampak takrat, verjetno bo treba narediti prekinitev in pomeni to, bi morali ugotoviti kaj sedaj ti premiki oziroma to dejstvo, ki je samo po sebi absolutno pozitivno, pomeni za organizacijo pouka. Tudi to bo prineslo dodatne stroške. V tem ni nobenega dvoma.
In sedaj čisto za konec pa še, se opravičujem, ker se že drugič vtikam v to določbo. Namreč 9. člena zakona, ki govori, da so opravičenci do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov tudi starši otrok s posebnimi potrebami oziroma nerodna, termin, ki se ne uporablja, s težje funkcionalno prizadetostjo in pa starši padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. Poslušate, staršem - jaz namreč tega preprosto ne razumem - staršem otrok padlih v vojni za Slovenijo, bomo dali za 10 otrokov. To se pravi 23 evrov in pol ni kaj denarja na mesec, ker tu piše, da dajemo staršem sredstva v višini 10 dodatnih obrokov, in staršem otrok s posebnimi potrebami, kar se mi zdi s čisto psihološkega vidika izjemno problematično. Drugič pa, če želimo pomagati, kako so potem lahko iz te določbe izključeni starši, ki imajo strahotne socialne probleme, recimo, kjer sta oba starša brezposelna. Ali tisti starši si pa ne zaslužijo 23 evrov na mesec, kar sicer ta 9. člen predlaga? Zato bi želel od predlagatelja, da mi pojasni koncept, pristop, kaj je tu cilj te nenavadne določbe, za katero je sicer gospa Jerajeva rekla na komisiji, da jo bodo proučili, pa vidim, da je ostala nespremenjena. Se zahvaljujem, predsednik.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod svetnik Štrukelj. Želi še kdo od svetnikov besedo? Izvolite, kolega Žura.

      DRAGO ŽURA: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Na kratko bom poskušal predstaviti še svoje lastno stališče do tega zakona, čeprav mislim, da smo imeli že kar dolgo razpravo na Komisiji za kulturo, šolstvo, znanost in šport.
Uvodoma bi želel poudariti, da absolutno podpiram, da se je začela urejati ta problematika. Da je ta problematika pereča, mislim, da je splošno znano že vsaj deset let. Bilo je v preteklosti že nekaj poskusov za urejanje te problematike, bila sta vložena tudi že dva zakona, zelo podobna temu aktualnemu, ki pa sta žal zaključila svojo zgodbo v prejšnjem mandatu sklica Državnega zbora. V tem sklicu pa smo bili priče poskusu urejanja te problematike z zakonom, ki ga obravnavamo danes.
Lahko povem, da je aktualni zakon, o katerem govorimo, zelo podoben tistima dvema, ki sta bila vložena leta 2003. Kar se pa tiče principov, na katerih naj bi uredili dijaško prehrano, pa je tako rekoč kopija zakona, ki opredeljuje subvencionirano študentsko prehrano. Iz tega naslova se je verjetno v zakon zapisalo nekaj napak, ki enostavno niso upoštevale specifike dijaške populacije v tistih razlikah, kjer so si pač oni različni od študentov. V sami razpravi na odboru smo že ugotovili, da se bodo z amandmaji te stvari v drugem branju popravile, bi jih pa vseeno omenil. Ena stvar je bila že omenjena, glede teh dodatnih bonov za upravičence. To je mišljeno pri študentih, da njihovi sinovi oziroma hčere jedo v gostilni dodaten obrok. V tem primeru verjetno za dijake to ne pride v poštev. In konkreten napotek bi imel pri študentski prehrani, kjer se je že pokazalo, da preverjanje upravičencev na podlagi evidenc, ki jih vodi Zavod za zaposlovanje, ni možno, da je preverjanje upravičenosti možno iz naslova, kako je posameznik zavarovan. V tem konkretnem primeru bo treba verjetno vključiti Zavod za zdravstveno zavarovanje, ne pa Zavod za zaposlovanje. Ampak to so relativno tehnični popravki, ki so tudi zelo enostavni.
Po drugi strani bi pa želel opozoriti, kar smo ugotovili tudi že na samem odboru, da je pred vložitvijo samega zakona verjetno manjkala temeljita analiza stanja tega področja. Da ni bilo - okej, bilo je ugotovljeno, da je to problem, ni pa bilo ugotovljeno, kakšno je stanje na terenu, kakšno je stanje po posameznih šolah, kako so šole opremljene za te stvari. In iz tega naslova verjetno v zakonu manjka tisti del, ker aktualno stanje bi morali primerjati s končnim stanjem, zakon pa bi verjetno moral povzročiti tiste spremembe, ki bi se morale zgoditi, da bi se ta problematika celovita uredila. Tako se verjetno vsi strinjamo, kot tudi pravi zakon, da se uredi subvencija dijaškega obroka v višini 2,43 evra in se ta usklajuje v skladu z inflacijo. Po mojem mnenju pa zakon ni podal in je potrebno v nadaljnji proceduri te pogovore poiskati. Odgovorov realnih in celovitih na vprašanja kje točno se izvaja, kdaj se izvaja, ali je to odmor, ali je to po šoli, kako se izvaja, ali so to menze, ali so restavracije, ali so gostilne v končni fazi in ni opredelil, po mojem mnenju dovolj natančno, da država bo subvencionirala obrok, ki je v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja, ne pa kakšnih potencialnih fast food kioskov, ki se lahko pojavijo pred samimi šolami. Zaradi tega vsega mislim, da je pametno zakon peljati naprej v proceduri, hkrati pa racionalno in celovito razmisliti kaj vse je potrebno organizacijsko in investicijsko, da bo ta zakon v polni meri zaživel v praksi. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Žura. Želi še kdo od svetnikov? Gospod Milan Ozimič. Gospod direktor samo še malo.

      MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Nisem mislil kaj dosti razpravljati o vsebini tega zakona, zaradi tega, ker ga kot predlog in kot reševanje nekega perečega področja seveda v polni meri podpiram. Me je pa zbodla razprava, kot me vedno zbodejo razprave, ko hočemo v neki pisarni rešiti vse probleme in narediti stvar idealno in potem jo bomo vpeljevali. Taka stvar vedno pomeni bremzati in zavoro in pogovarjanje v nedogled, pa nobenega koraka naprej. V izhodišču zame vedno pomeni to in tudi če bomo iskali vse rešitve za vseh 124 šol, če sem si prav zapomnil, ali imajo idealne pogoje za to, potem bomo čakali še 10 let, pa ne bomo uredili. Zato me je neka vnema minili in v taki ozki skupini je to 14 dni aktualno, potem pa jo stvar povozi. Ko pa enkrat angažiramo 124 šol, da bodo pomagale iskati rešitve in se trudile, da bodo svojim dijakom omogočile najboljši možni načni, ki je v tistem trenutku na voljo in ga v nekem času poskušale spraviti na primerljivo, pa rečemo, neko kvalitetno raven, potem bomo pa to v nekem času dosegli. Zaradi tega, ker se bo angažiral potencial, ki je potreben za premik. Ta skupina tukaj notri pa še nekajkrat večja je prav gotovo premalo in debate in interesi. Zaradi tega apeliram, da se tak zakon čim prej sprejme in da se začne uveljavljati. Jaz bom povedal konkreten primer. V Slovenski Bistrici je pred devetimi leti začela delovati srednja šola v popolnoma neprimernih pogojih. Niti en normativ učilnice, kabineta ali česa ni izpolnjevala. V prvem letu se je v njo vpisalo šestdeset, sedemdeset dijakov, ta pogumnih pa je na podpovprečna generacija malo poenostavljeno povedano, ker je seveda v takšne bilo kar tvegano iti. V devetih letih šolanja to šolo obiskuje okrog sedemsto dijakov s tremi, ker je dobila še program, s tremi gimnazijskimi oddelki, z novo šolo za to kapaciteto, s primerno urejeno in praktično z idealnimi pogoji. Če bi čakali na te idealne pogoje te šole ne bi bilo nikdar in bi se še teh sedemsto dijakov iz okolice oddaljenosti do petnajst kilometrov še vedno vozilo v dvajset ali trideset kilometrov oddaljene druge šole. Kaj je zdaj za narediti ali iti v začetku v neke nenormalne, recimo temu pogoje ali čakati na idealno rešitev in čakati in čakati. Jaz sem vedno za tisto prvo. Začeti iz izboljševati in razvijati! In zaradi tega seveda spoštujem te pomisleke, da se jih zavedamo kot takšne ampak te ne morejo neke osnove ideje zavreti ali pa jo začeti bremzati in upočasnjevati. Po moji laični presoji je to možno začeti z naslednjim šolskim letom, če so za to sredstva zagotovljena in bo enih 50% ali pa 50% dijakov imelo od tega takoj kaj.
Zdaj pa še okrog prehranjevalnih navad pa zdrave prehrane. Jaz imam dva sinova, ki sta zdaj že študenta ampak njihove prehranjevalne navade so bile tudi takšne, da bi se vsi normalni zgražali. Enemu so se izboljšale pri enemu so pa še kar takšne ostale. Jaz ne vem ampak tisti, ki je imel najslabše prehranjevalne navade je bil trikrat v svoji kategoriji ali celo štirikrat državni prvak v mnogoboju v atletiki. Mislim, to so tako relativne stvari da jih je včasih pač treba jemati tudi z neko normalno distanco. In jaz bi rad, da tudi takšne premike na nek način razumemo z neko normalno distanco ne z nekimi ideali, ki jih ne bomo nikoli dosegli. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Prosim golega Lampret, kdo je prej? Kolega Fras, izvolite imate besedo. Ne? Reven? Dobro.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Ponovno hvala za besedo. Bom kratek. Na podlagi pogovora s šolniki bom prenesel njihovo stališče. Z velikim veseljem bodo sprejeli nove ukrepe. Podpirajo ta predlog zakona in pravijo nekateri, posebno na manjših šolah, bodo imeli resnično probleme, ampak ker bodo ti obroki zagotovljeni bodo tudi ta problem prešli, zato bom jaz glasoval za. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Reven. Besedo ima gospod Fajt.

      RAJKO FAJT: Hvala za besedo. Lep pozdrav! Od komisije pa do danes sem jaz za to, ker sem dnevno v tem problemu, tudi zadeve malo .../Nerazumljivo./ Moram reči, da prihajam iz enega večjih centrov v Sloveniji, saj obvladujemo nekje 2.000 dijakov oziroma študentov, veliko populacijo. Torej, tako kot je kolega pred menoj rekel, gospod Ozimič, ne idealizirati zadev. Zadeve niso idealne, nikjer niso, vendar sedaj se odpirajo pogoji, da se sploh začne v tej smeri razmišljati. Ves čas smo vpili: avtonomijo šolam, avtonomijo šolam. To je eno od področij, kjer lahko šole pokažejo tudi malo svoje iznajdljivosti oziroma avtonomije. Jaz verjamem to, kar je gospa Jerajeva rekla, in sem preveril te podatke. Ti podatki držijo. Res, da ni vsepovsod v šolah kuhinj, da so jedilnice takšne ali drugačne. Vendar s tem bodo v bistvu ravnatelji oziroma vodstva šol prisiljene, da bodo začele problematiko reševati in iskati rešitve, to je pa ravno to, kar smo si ves čas želeli, torej avtonomijo. Sedaj govoriti o idealnih pogojih, poglejte, tudi če bomo vprašali 100 dijakov kaj so njihove ideje oziroma kaj so njihove predstave o zdravi prehrani bomo verjetno dobili vsaj 80 različnih odgovorov. Na šoli je bila ravnokar ta problematika zdrave prehrane, topel obrok in tako dalje, zadevo smo poskušali realizirati z jedilnico, s tremi vrstami toplih obrokov in tako dalje. In ko smo na koncu videli kakšna številka dijakov je bila od te mase, ki so hodili na to prehrano pa moram reči, da je bila cenovno zelo ugodna, če bi vam povedal, bi bili zelo zelo presenečeni.
Jaz bom rekel sledeče. Kar se tiče vlaganj v razdelilnice hrane, v jedilnice in tako dalje, tu se pustimo tudi malo presenetiti. Namreč privatni kapital ima velik interes, da se tu tudi pojavi in če zagotavljajo kriterije, recimo, tako v vrtcih, v osnovnih šolah, jaz ne dvomim, da kriteriji zdrave prehrane ne bi bili zagotovljeni s strani tega privatnega kapitala, torej ponudbe z njihove strani ne bi tudi v srednjih šolah tega zagotavljali. Se pravi, to je ena izmed možnosti.
Druga možnost. V velikem številu srednjih šol v neposredni bližini so dijaški domovi, ki imajo kapacitete, ki imajo svoje kuhinje in bi lahko koristili tudi njihove kapacitete. Jaz moram reči, da z uvedbo šolskega tolarja, torej v zadnjih 10, 12 letih je bil na področju srednjega šolstva narejen zelo velik premik. Se pravi, nove šole so se pojavile, moderno opremljene, kjer so ti normativi že upoštevani. Tako, da ne tako črno gledati, če poznamo, ne vem, pet šol, kjer mogoče pogoji niso ravno idealni.
Kar se tiče organizacije, morda malo pomisleka v šolah, kjer je resnično dvoizmenski pouk od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Vendar s primerno organizacijo z urnikom se tudi te zadeve dajo reševati. Kar se tiče urnika moram reči, da kar nekaj led delam in približno vem kaj pomeni in tudi vem kaj pomeni, recimo, prekinitev.

Zdaj je obvezna prekinitev pol ure. Če želimo, da bomo omogočili mladim zdravo prehrano, se bomo v tem prostoru zavestno odločili in bomo rekli, da bo prekinitev eno uro. Tudi ta ena ura bo še kako koristna za zaposlene. Ne pozabiti, tudi zaposleni nimajo organizirane zdrave prehrane in bodo imeli dovolj časa, da si bodo lahko to prehrano privoščili.
Torej, to ni izgovor, da se organizacijsko tega ne da - se da. Verjetno sem edini, ki prihajam direktno iz teh vrst in problematiko zelo dobro poznam. Nihče ne trdi, da je zadeva idealna. Mislim, da se vsi strinjamo, da podpremo, da gre zakon v proceduro. Mislim, da je bilo izrečenih kar nekaj pripomb, ki verjamem, da jih bo predlagatelj upošteval. Imamo čas, s tem se ne starta zdaj, ne vem, 1.9.2008, ampak če bo zakon sprejet, se bodo šole morale na to začeti pripravljati. In verjamem, da bo dovolj časa, da bomo našli rešitve, ne govorim idealne, ker idealnih pogojev niti tu v tem prostoru nimamo. Zadnjič je nekdo ugotovil, da ima zlomljen stol, pa nas je tu notri 40. Torej, ne iskati idealov, temveč se postavimo na realna tla, in jaz verjamem, da lahko zadeva zaživi. Zelo hvaležni pa bodo seveda srednješolci in njihovi starši.
Kar se tiče dodatnih bonov, sem že na komisiji povedal primer. Recimo, imamo primer, ko je dijak telesno moten in ga starši zjutraj, preden gredo v službo, pripeljejo in ga poberejo, ko gredo iz službe. Zdaj, ali bo teh 10 dodatnih bonov namenjenih, da si bo ta dijak lahko privoščil dva obroka. So pa tudi, recimo, bom povedal primer starša, ki skrbi za takega otroka, ni v službi in je prisoten z njim, zato ker ima težave z gibanjem in tako dalje, in je starš kot spremljevalec. To je eden, recimo, ali pa dva primera, kjer je možno torej podpreti to, da je nekdo deležen tudi teh 10 dodatnih bonov. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Fajt. Besedo ima svetnik Šuštaršič. Izvolite.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Ker se v življenju pravzaprav redko srečam s pogoji življenja, ki so primerno urejeni, mi je razmišljanje gospoda Ozimiča zelo blizu. In s tega vidika seveda zakon tudi podpiram. Mislim, da je prav, da se ta zakon sprejme in se ga začne izvajati. Imam pa v mislih tudi zelo pragmatično rešitev, tam, kjer res ni pogojev v šolah. Kdor se je peljal z letalom na kakšnih mednarodnih linijah, recimo, preko oceana, iz lastne izkušnje ve, kako na majhnem prostoru lepo pripravijo tople in kvalitetne obroke. Torej se da tudi z nekimi pragmatičnimi pristopi dobiti zelo dobre, kvalitetne rešitve.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da so svetniki povedali. Sedaj pa gospod direktor Janez Mežan, generalni direktor z Ministrstva za šolstvo in šport.

      JANEZ MEŽAN: Spoštovani predsednik Državnega sveta, spoštovana svetnica in svetniki, lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za šolstvo in šport! Ministrstvo oziroma Vlada podpira zakon, ki ga danes obravnavate. Mi seveda pravimo, da če je naš cilj mlademu človeku dati zdrav in topel obrok, potem najbrž so vse ostale stvari stvar, bom rekel z besedo, tehnike oziroma časa, v katerem bi ga potem morali imeti, da bi lahko kolikor toliko normalne pogoje vzpostavili za ta topel in zdrav obrok. Čeprav, kot je povedala že poslanka Jerajeva in to sam lahko potrdim, ker smo mi to analizo naredili, veliko šol ima že te normalne pogoje za zdrav in topel obrok.
Dovolite mi, da najprej naštejem nekaj dokumentov, na podlagi katerih bo moral temeljiti ta zdrav in topel obrok oziroma na podlagi katerih temelji že obrok hrane na osnovni šoli. Kar nekaj jih je: Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike, objavljene leta 2005 v Uradnem listu, smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, razvoj pristopov za spodbujanje zdrave prehrane in gibanje v srednjih šolah, pripravil ga je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije leta 2005, zdrav življenjski slog srednješolcev, Inštitut za varovanje zdravja zopet, 2005, trženje nezdrave hrane otrokom v Evropi, evropska mreža za srce, organizacija šolske prehrane za .../Nerazumljivo./... stroške, analiza stanj organizacije prehrane v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah iz leta 2003 in še nekaj bi jih lahko naštel. To so torej tiste podlage, na katerih bo moral ta zdrav in topel obrok seveda temeljiti.
Še nekaj stvari bi rad naštel, potrdil, nekaj jih pa tudi dodal. Analiza, ki je bila tukaj omenjena, da je približno 87% šol, ki že ta trenutek izpolnjuje pogoje za dodeljevanje tega toplega in zdravega obroka seveda drži. Kaj pomeni razdeljevalna kuhinja? To vprašanje je bilo namreč tudi postavljeno. To seveda ni nek prostor, kjer se postajo neki pladnji pa jabolko. Tako razdeljevalno kuhinjo si lahko pogledate tu v Ljubljani, recimo na Poljanski gimnaziji, kjer je ta kuhinja taka, da je možno deliti tople obroke. Torej pripeljati od nekje, postaviti v avto in ta topel obrok potem razdeliti. Torej s tem je, o tem govorimo, ko govorimo o teh razdeljevalnih kuhinjah. Imamo šole in to kar nekaj, ki imajo kuhinje v šoli. Torej, ki kuhajo hrano v šoli in seveda tudi jedilnice v šoli. Kar nekaj je takih šol. Mislim da je bilo navedeno, okoli 40%. Imamo pa seveda tudi nekaj šol, kjer nimajo ničesar. Ne možnosti razdeljevanja hrane, še manj možnosti kuhanja. Res pa je, da je marsikatera od teh šol v preteklosti prostor, kjer je bilo včasih kuhinja, ali jedilnica, to kuhinjo, to jedilnico spremenilo v, recimo razred, ali v prostor za hranjenje čevljev in tako naprej. Seveda to, da se je to dogajalo je posledica nekih starih grehov, ko smo, ali pa so, tudi nekontrolirano dodeljevali šolam dodatno število oddelkov, ne da bi se vprašali, ali neka šola  sploh prenese tolikšno število oddelkov.
Naprej, seveda v tem smislu bo potrebno nameniti določen denar za investicije in pripraviti šolo tudi v tem smislu. Tega se na ministrstvu zavedamo in razmišljamo o dodatnem investicijskem denarju.
Kar se tiče urnika. Jasno, da bo treba stvar nekoliko spremeniti, nekoliko prilagoditi vendar pa je to stvar tehnike. Če imamo danes v neki šoli en odmor dolg 20 minut, drugi pa 15 minut, po četrt po tretji uri recimo 20 minut, po četrti uri 15 minut, to seveda skupaj pomeni 35 minut, tem pa je potrebno dodati še 10 minut, 45 minut, in šola, če ima veliko dijakov lahko je ena skupina - polovico šole po tretji šolski uri, polovica pa po četrti. Torej v bistvu zgubimo oziroma dodamo samo še 10, 15 minut več časi bi morali biti dijaki več časa v šoli. Tako, da je to pravzaprav stvar tehnike o kateri bo moral razmišljati direktor oziroma ravnatelj neke šole. Če je danes mogoče pripraviti urnik na nekem šolskem centru kjer imamo 30 programov in ga uskladiti, je verjetno to še najmanjši problem.
Na ministrstvu se zavedamo oziroma smo predlagatelje tudi že opozorili, da bo verjetno treba nekatere stvari še dodelati v samem postopku. Recimo, vsekakor se ne strinjamo, da je ta prehrana dijakov podobna študentski prehrani. To mora biti obrok v času pouka, torej med poukom oziroma po tretji, četrti šolski uri in mora biti, če je le mogoče v isti stavbi kjer se pouk izvaja, razen v primeru, ko je mogoče zraven osnovna šola, tudi takšne primere poznamo, recimo 20 metrov od srednje šole in ima kuhinjo in kuha, to je pa verjetno mogoče tudi uporabiti takšno varianto. Razmišljali smo tudi, o tem je bilo tudi danes že rečeno, srednješolska prehrana vemo, da ta trenutek subvencioniranje temelji na socialnem korektivu, torej je subvencionirana tistim, ki so socialno šibkejši. Mi seveda razmišljamo tudi o tem in smo naklonjeni temu, da se ob tej subvenciji vpelje tudi socialni korektiv. Tako, da mislim, da je to približno vse, kar sem hotel povedati.
Naj za zaključek povem še tole, kot sem dejal na začetku, če je naš cilj, da temu mlademu človeku čim prej omogočimo topel in zdrav obrok, potem se bo našel tudi denar, se bo našel tudi način kako mu to čim prej omogočiti. Če ne to šolsko leto, v jeseni pa mogoče malo kasneje.
Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Janez Mežan. Gospod Štrukelj. Prosim. Replika.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa gospod predsednik. Replika. Spoštovane kolegice in kolegi! Torej še enkrat. Tudi sam se absolutno zavzemam za toplo prehrano in se mi zdi, še enkrat ponavljam, izhodišče, da je to potrebna zdrava prehrana, vsekakor hvalevredno in želim si, da bi do tega čim prej prišlo. Vendar pa ne more nekdo oceniti, da čakamo na idealne razmere, če opozori na nekatere zelo pomembne pomanjkljivosti tega zakona. Nekaj jih je omenil že gospod Mežan. Vendar me pa tukaj sedaj nekaj preseneča. To kar je sedaj gospod Mežan rekel, da naj bi bil to obrok po tretji uri, to pomeni, da bi naj to hrano ob pol enajstih jedli, recimo tam od prilike, če se ob osmih začne pouk. Jaz sem gospo Jerajevo drugače razumel, da bi bil to topli obrok, ki bi bil po pouku, dopoldanskem. Sedaj tukaj me je to, moram reči, zelo presenetilo. Ker to je pa povem druga zgodba, to pa pomeni, da vse ure padejo že od pol enajste naprej in se premikajo in pomeni to zahtevne organizacijske spremembe. Gospod Mežan me bo verjetno popravil, ampak jaz sem 12 let učil in se ne spomnim, da bi bil glavni odbor po tretji uri 20 minut, četrto uro pa 15 minut. Tega se preprosto ne spomnim, če bi kakšna šola imela. Tudi ne vem, če se v 15. minutah da topel obrok pojesti. Ko ste omenjali Gimnazijo Poljane, recimo da se tam res da, ker jo oba poznava, da se da razdeliti hrano. Sedaj mi pa povejte kje jo bodo dijaki pojedli? Sedaj pa... Ja, v činkulah je. Tam jo tudi največ pojejo, vsi dobro poznamo to zadevo. Sedaj pa tole, poglejte. Jaz sem opozoril na to in gospod Mežan mi je to potrdil. V predlogu zakona ni ocenjen strošek investicij, ki je drugo leto potreben za to, če želimo z izvajanjem tega zakona začeti leta 2009/2010 šolsko leto. Zakaj je to pomembno? Zato, ker ga ne bo mogoče spraviti v proračun drugo leto, če ne bo niti v oceni stroškov zakona. Kako boste potem to realizirali, če nimate investicije notri napisane. In sedaj je povsem jasno, da jih ni. Jaz zgolj opozarjam, da bi moral še oceniti koliko nas bo to stalo, da bi lahko 2009/2010 začeli ta zakon izvajati. In kot so nekateri kolegi rekli, pa dajmo začeti, pa bo že. Ampak, ali veste, stvar je občutljiva. Namreč velja načelo enakosti, da bi v tej šoli imeli topli obrok, v drugi šoli, kjer javna šola zagotavlja enake pogoje pa ne, to ni enostavno vprašanje. To je zelo zahtevno vprašanje, ki ima tudi pravne konsekvence. Vsak starš se lahko pritoži in reče, zakaj moj otrok ne more imeti toplega obroka, v tisti šoli ga pa lahko imajo! Zato je morda to kljub vsemu nekoliko preveč poenostavljen pogled. Se pa absolutno pridružujem optimizmu, ki je pa nujno potreben, da lahko kaj začnemo, vendar pa pretirane poenostavitve pa tudi niso dobre.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Štrukelj. Še kakšen razpravljavec? Ja, kolega Jernej Verbič se je prijavil že malo prej.

      JERNEJ VERBIČ: Gospod predsednik, kolegica, kolegi! Torej, pred sabo smo dobili stališče interesne skupine delojemalcev, dobili smo stališče Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, slišali smo mnenje gospe poslanke, gospoda Mežana, gospod kolega Zoltan je prav tako diskutiral o tej zadevi. Jaz mislim, da tisti, ki ste ali pa smo poskušali prvo obravnavo tega Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane predvsem prvega uvodnika oziroma predlagatelje prvopodpisanega in tudi tiste, ki so potem diskutirali na takšen ali drugačen način smo si lahko ustvarili mnenje kako naj bi Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane zgledal. Jaz sem prišel sem za to govornico ta trenutek pozitivno nastrojen in podpiram to zadevo, vem, da ni vse idealno, ne more biti vse idealno, spomnite se nazaj dober mesec, ko smo diskutirali in sprejemali veto prav tako smo "ah, saj ni dobro, ni dobro", ampak zakon je vseeno tako rekoč uveljavljen in bo verjetno potekal ali pa ga bodo na Ustavnem sodišču ali kjerkoli drugje spodbijali. Tako mislim, da je na nas glede na vsa ta mnenja, ki smo jih slišali v tej dvorani za to govornico in pa vsa ta pisna stališča in razprave, mislim, da je na nas, da ta zakon sprejmemo v dobrobit otrokom, dijakom in tako naprej. Bi pa čisto en tak medklic kolegu Štruklju. Ne vem kako bi v tem trenutku odreagirali delavci, ki včasih nimajo časa cel dan, da bi si vzeli za topli obrok, tako mimogrede, za dijake se bo našel čas za topli obrok, vprašanje je pa če se za delavca tisti, ki so mnogokrat na dežju, na soncu, na mrazu, če si res najdejo čas za tiste pol ure. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Je še kakšna prijava za razpravo? Ja, gospa poslanka, izvolite.

      ALENKA JERAJ: Mogoče čisto samo za zaključek. Mi smo že obravnavali oziroma predlagali v začetku splošno obravnavo ravno zaradi tega, da se je nekaj teh dilem odprlo, ker to področje res ni bilo urejeno in je dejansko za osnovo smo jemali malo tudi izkušnjo iz študentskega življenja in kakšna stvar morda res ni bila najboljše zapisana, zato se v bistvu zdaj usklajujemo z ministrstvom, da bomo stvari pripravili tako kot je potrebno. Je pa res, da je cel kup strahov, omenili smo prej že, da je leta 2003 bil prvič zakon vložen in takrat je bila glavna dilema oziroma glavni razlogi zakaj ga nismo sprejeli, da je to treba malo bolj strateško razmišljati in da ni denarja, skratka lahko zdaj spet to premaknemo v neko nedoločeno prihodnost. Jaz mislim, če bomo zakon sprejeli se ga tudi še vedno da dopolniti in urediti tisto kar bi morda se izkazalo kot slabo, dokler pa zakona sploh nimaš je pa stvar prepuščena samim ravnateljem ali se kje kaj dogaja ali se nič, obveze nobene ni in na takšen način se pa stvari ne dajo reševati. Hvala lepa sicer za vse vaše pripombe in predloge. V tem smislu bomo tudi skušali zakon dopolniti in izboljšati. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Predlogov, amandmajev ni. Zato dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi; mnenje k Predlogu zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, kot ste ga prejeli na klop. Ugotovimo prisotnost! (28 članov.)
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (....) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

      Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA V ZVEZI Z IMUNITETO DRŽAVNEGA SVETNIKA. S pošiljko, dne 18. februarja in na klop ste prejeli zahtevo vrhovnega državnega tožilstva in obvestilo generalne policijske uprave v zvezi z imuniteto državnega svetnika. Gradivo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, poročilo komisije ste prejeli s pošiljko, dne 15.2, na klop. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Ali želi podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije pojasniti stališče komisije? (Ne.)
V kolikor ni, namreč o tem predlogu sklepa se skladno s Poslovnikom, razen proceduralno, ne razpravlja. Zato dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi; sklep, da se državnemu svetniku mag. Dušanu Črnigoju v zvezi z zahtevo vrhovnega državnega tožilstva ne vzpostavi imuniteta in se postopek lahko nadaljuje. Ugotovimo prisotnost! (31 članov.)
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (nihče.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

      7. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU. Pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja, za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Državnem svetu, ste prejeli s pošiljko, dne 18.2. in na klop. Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine. Stališče ste prejeli na klop. Želi predlagatelj besedo?

Izvolite, kolega Otoničar.

      VINCENC OTONIČAR: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovana kolegica, kolegi! Kot veste se status predsednika Državnega sveta vleče že kar nekaj let. Državni svet je že v prejšnjem sestavu leta 2004 podal predlog spremembe zakona, da predsednik Državnega sveta opravlja svojo funkcijo profesionalno. Državni zbor je sprejel zakon v nasprotju z našo pobudo in je leta 2006 sprejel zakon, da se funkcija predsednika Državnega sveta opravlja neprofesionalno. Na kar je Državni svet vložil pobudo na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je prisluhnili pobudi Državnega sveta in določilo, da predsednik Državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno in seveda tudi da dobiva za to primerno plačo. Kot vemo svetniki in tudi iz prejšnjih razprav in obrazložitve, ki ste jo dobili, da predsednik Državnega sveta ali pa drugega doma, ne glede na to, da je slovenski nepopolni, moram reči, da smo edini ali redki v EU in tudi drugje, kjer poznamo dvodomni sistem, da je predsednik neprofesionalni in za nekatere tudi tuje kolege, ki obiskujejo Slovenijo, je to nekaj nevsakdanjega v praksi. Težko si predstavljam, in tudi ostali, ki poznamo delo predsednika Državnega sveta, da se ta funkcija ne opravlja nepoklicno. Prepričani smo,da se mora ta funkcija opravljati poklicno.
Mi smo sledili odločbi Ustavnega sodišča, vložili smo ponovno predlog zakona, da se funkcija predsednika Državnega sveta opravlja poklicno, na kar je Državni zbor iz čudnih razlogov stvar ni potrdil. To se je dogajalo 6. februarja, se pravi ta mesec. Tudi z neformnalnimi razgovori z vlado in ostalimi poslanci sem se odločil, da ponovno vložimo takoj ta zakon in da se ta anomalija nekako reši, ker predsednik Državnega sveta ne more nekdo od zunaj, v bistvu mora biti na razpolago vsak dan, vsako uro. Ne predstavljam si, niti ostali, niti na funkcijo katero mora opravljati, da je nekdo katerega moraš vzeti iz ne vem od kje in da bo opravljal to funkcijo. Mislim,da je ta stvar nujna, da se čim prej vloži ponovno zakon in da damo Državnemu zboru, da ta zakon sprejme. Hvala zaenkrat.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Otoničar. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Gospod Zoltan Jan.

      DR. ZOLTAN JAN: Sploh ne gre za problem, da si ne bi bili enotni pri tem predlogu zakona, ampak je treba vendarle povedati, da je šlo to mimo vseh pravil. Nobeno pristojno matično telo ni o tem spregovorilo in zato po moji oceni tudi prihaja do situacije, da Državni svet sam sebi jemlje že pridobljene pravice oziroma tisto, kar mu je Ustavno sodišče priznalo. Tako da Interesna skupina za negospodarstvo predlaga ta dva amandmaja. V prvem gre za to, da se vključi tudi podpredsednika. Vseskozi smo imeli možnost, da je poklicna funkcija predsednika in podpredsednika. Res, da v nobenem od treh mandatov ni bilo to izkoriščeno, ampak sami sebi odvzeti to možnost, je pa tudi neumno.
Druga pa je situacija, ki je nastala na začetku tega mandata, in sicer možnost, ki jo imamo, da lahko predsednik, zaradi svoje trenutne zaposlitve in tako naprej, pa sam izbira, ali bo opravljal to poklicno ali ne, kar se mi zdi tudi pametno.
In glede tistega častnega in nečastnega je veliko vprašanje. Zgodba je namreč taka, v zakonu o Državnem svetu je napisano, da je funkcija državnega svetnika častna, kar seveda ni sinonim za "brezplačna". Je pa res, da ima slovar slovenskega knjižnega jezika enega izmed podpomenov tudi to, "časten, brezplačen". In se je to potem neprestano oponašalo državnim svetnikom, ko so bili zaposleni preko polnega delovnega časa. Prvi in drugi mandat, sklic, je bil preko polnega delovnega časa. To je potegnilo za seboj tudi celo vrsto drugih pravic, od tega, da so materialni stroški priznani kot materialni stroški, ne pa kot dohodek, in zdaj mi plačujemo kilometrino, recimo, ki se šteje v dohodnino. Torej, cela vrsta stvari, ki smo jih preprosto izgubili. Smo pa takrat v prvem sklicu izdali odredbo o nadomestilih državnim svetnikom, ki je bila objavljena v Uradnem listu. In ko je potem Državni zbor oporekal tej uredbi, je Ustavno sodišče pač povedalo, da je v Uradnem listu bila objavljena in da ima javno veljavo. Od takrat Državni svet ničesar več ne more objaviti v Uradnem listu. Lahko katerakoli inšpekcija objavlja svoje pravilnike, Državni svet je pač zadnji od zadnjih organov. In upam, da ne bomo sami sebi spodrezali še tistega malo, kar je ostalo. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Vnučec.

      BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovana svetnica, kolegi! V pobudi kolega Otoničarja vidim zgolj sledenje odločbi Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče jasno pravi, da je funkcija predsednika poklicna, ne "ali nepoklicna". Tako da mislim, da sta ta dva amandmaja brezpredmetna, zato ju ne morem podpreti in bom glasoval proti, ker bi s tem porušili tudi koncept in politično voljo, ki je, da se pač to uredi. Zakaj zdaj to ni bilo sprejeto, moram tudi sam reči, da sem bil prepričan, da se tak zakon sprejema z navadno večino, ne z dvotretjinsko, in najbrž tudi sami poslanci niso bili prepričani o tem oziroma je pač tu prišlo do nekega nesrečnega slučaja, da ta zakon ni bil sprejet, čeprav ga je tudi Odbor za notranjo politiko potrdil, kjer sem bil tudi sam navzoč kot predstavnik Državnega sveta. Tako da mislim, da je treba slediti zgolj odločbi, da se to neskladje odpravi in ugodi odločbi Ustavnega sodišča. Vse ostalo pa bi, mislim, po nepotrebnem vneslo neko zmedo in neka nova nestrinjanja oziroma otežilo sprejem te pobude. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Še kdo? Kolega Fras, potem pa dr. Jan.

      DARKO FRAS: Hvala za besedo.
Tudi jaz bom podprl to pobudo, ker sem bil med drugim tudi poročevalec na seji Državnega zbora, ko se je to dogajalo, čeprav je bilo glasovanje zvečer. Še enkrat bi poudaril, da se pridružujem temu stališču, da resnično ostanemo v teh mejah, tudi ugotovitev Ustavnega sodišča in da ne širimo tega zahtevka, ker menim, da bi širjenje takšnega zahtevka lahko privedlo do tega, da tudi ta predlog obtiči oziroma da je zavrnjen in to ne bi v ničemer doprineslo k rešitvi nastale situacije. Pravzaprav menim, da tudi za takšno razširitev, torej opravljanja poklicne funkcije tudi na podpredsednika, nimamo podlage ne v Ustavi in ne v zakonu. Torej, predlagam, da takšnega amandmaja ne podpremo.           
Kar pa se tiče predlagane možnosti izbire predsednikov, menim, da bi bili s takšnim predlogom izredno nekredibilni. Namreč, bistvo našega utemeljevanja poklicnega opravljanja funkcije predsednika je bilo ravno v tem, da je narava nalog in pristojnosti te funkcije takšna, da je potrebno poklicno opravljanje funkcije. In če hkrati povem, ja, če pa pač nekdo ne želi, pa jo lahko tudi nepoklicno opravlja bi bilo to izredno nekredibilno in neresno, z vidika te argumentacije. Tako, da predlagam, da ostanemo pri tem predlogu, kot je bil že posredovan, kot smo ga dobili na klop.
Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Fras.
Še dr. Zoltan Jan želi ponovno besedo.

      DR. ZOLTAN JAN: Človek občuduje to solidarnost, moram reči, da res. Čim je nekdo iz nekega tabora, potem se vse podpre. Ampak, tu, žali bog, ni in ni čudno, da je kolega Mencinger protestno šel ven, ker ene pobude gredo normalno naprej, ene ne. In zakonodajna iniciativa brez mnenja matičnega delovnega telesa je absurd. In zato prihaja do tega, da kolegi ne preberejo. Ker tukaj piše, drugi odstavek 43. člena: "Funkcija predsednika in podpredsednika"; in podpredsednika; "je častna."

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Drugače... Ja, svetnik Golob. Izvolite.

      DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa.
Zelo dobro, da se kdaj pogovorimo tudi o teh stvareh, ki so vezane na delovanje sveta. Tukaj sta sigurno dva interesna pola. Enega predstavljate spoštovani svetniki iz regij, drugega pa predstavlja tako ali drugače leva manjša polovica Državnega sveta. Torej, prvenstveno je interes vas, ki nastopate iz regij vezan na vaše poslanstvo, iz katerega izhajate. In to se je videlo zadnjič ob glasovanju regionalne zakonodaje. Ko sem si dovolil, pač z napako napovedati, da bo glasovanje 17:16, bilo je pa potem 21:12. Kajti LDS grupacija v Državnem svetu ni sledila centrali, ampak Čelanovi filozofiji. In tako je prišla rezultanta ven. Pravilno. Vsak zagovarja svoje interese. Prav tako so se zdaj tudi ob predsedniku in plačanem ali neplačanem podpredsedniku izkazalo prvenstveno regionalni interesi in je vaš interes se izkazal ne glede na strankarsko ozadje ali Demokratske stranke ali Ljudske stranke, verjetno LDS-a, da je predsednikova funkcija prvenstveno poklicna. Za to smo se tudi borili. Samo to ni čisto tako enostavno z levo zamahniti nad razmišljanjem ostalega dela. Poglejte, če gledamo, da je človek predsednik lahko samo poklicen, potem je iz te funkcije izločenih kar cela vrsta svetnikov, ki prehajajo kot predstavniki funkcionalnih interesov, so za to funkcijo poslani s strani gospodarske zbornice, sindikatov, raznih drugih funkcij, morda tudi župani in te so iz poklicne funkcije predsednika izločeni. Morajo najti vedno tistega predsednika, ki nima tega problema. Spet bo to rezultanta političnih interesov in bo prišlo do takšnega rezultata, kot ga tudi zdaj imamo. Lepo in prav, ampak vsaj o tem razpravljajmo in poglejmo celovito stanje. Ne, gospod Fras ali pa tudi kolega reči, resnično, pa samo to in samo to. To je za premisliti, ne Češkem imajo državnih svetnikov 81, vsi so polno plačani z močnim političnim vplivom. Pri nas je taka situacija, kot je.
In da se vrnem nazaj, če bo gospod predsednik dovolil. Danes se je gospodu Mencingerju zgodila proceduralna krivica. In, če hočemo ohraniti kredibilnost Državnega sveta in ne s tem dogodkom začeti slučajno likvidacije Državnega sveta, bi predlagal kolegom svetnikom, da o tem razmislimo, kaj se je v resnici zgodilo. Mislim, da je prof. Mencinger upravičeno v 3. točki razpravljal o 1. točki, ker je vmes iskal papir, ki ga je bil najavljen, pa ga notri ni bilo. Brez zamere .../Nerazumljivo./... Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Jaz dolgujem eno proceduralno pojasnilo. Jaz se sicer nisem želel v to točko veliko vtikati, ker je bil dogovor tudi vodstva Državnega sveta, sekretarja, da se sam ne vtikam v to točko. Pa bom najprej proceduralno pojasnil v zvezi z gospodom Mencingerjem. Jaz sem gospodu Mencingerju napovedal, da bo dobil odgovor in sem ta odgovor tudi prebral in sicer odgovor se je glasil, da je drugo pobudo dobila v obravnavo pristojna komisija. O tem ne odločam jaz. To sem prebral, to je pojasnilo, zakaj je ena njegova pobuda šla takoj na Državni svet - zato, ker je lahko šla na obravnavo, druga pa zahteva opredelitev pristojne komisije. In sem razočaran nad nestrpnostjo obnašanja nekaterih svetnikov, ki ne vem zakaj si te zadeve razlagajo na povsem neprimeren način. Pristojna komisija se bo v tej pobudi, ki mora biti obravnava na komisiji opredelila in ko se bo opredelila, se bomo o njej pogovarjali na plenarnem zasedanju. Če pa še dodam, menim, da kar tako količinsko metanje pobud v Državni zbor, ne da bi bil teren pripravljen ni posebej plodovito. Mi lahko 10 krat sprejmemo pobudo, ampak če ne bomo se aktivno vključili v to, da se z vodstvom Državnega zbora in z vodji poslanskih skupin pogovorimo, zbližamo stališča, potem te pobude bodo težko sprejete. Ker, saj ste prebrali verjetno, kako je tekel razgovor na Kolegiju predsednika Državnega zbora. Samo gospod Školč je zadevo poznal do neke mere in podprl, ostali so bili pravzaprav presenečeni. Tako, da mislim, da je treba zadevo malo pripraviti. Ampak to samo mimogrede. Ne sprejemam pa kakršnegakoli očitka, da je bila zadeva nekorektno obravnavana z moje strani, zato sem to želel pojasniti.
Drugič. Glede te točke pa moram enostavno povedati, tukaj gre z moje plati samo za nadaljevanje uresničevanja odločitve, ki jo je sprejel Državni svet v prejšnji sestavi. In za to odločitev imamo podporo Ustavnega sodišča. Za kakršnakoli druga razmišljanja, ki so lahko tudi pametna in argumentirana, nimamo podpore Ustavnega sodišča. Jaz osebno tudi dobivam nove ideje, da bi bilo mogoče fino imeti odprto možnost, da je podpredsednik profesionalec, ampak ta trenutek kolegica in kolegi, mi lahko bodisi uresničimo tisto, kar je Državnemu svetu dalo podporo Ustavno sodišče in kar po nesreči ni šlo skozi Državni zbor ali pa ne bomo še dolga leta uresničili nič. Se pravi ali gremo s to zadevo skozi, ker tukaj ima slabo vest, to vam lahko povem, tako vodstvo Državnega zbora kot še kdo, ker ni bilo tako kot je kolega Vnučec omenil, na matičnem odboru je bila zadeva podprta z 2/3 večino, pokazalo pa se je, da veliko poslancev ni vedelo, da je potrebna 2/3 večina za sprejem tega zakona. Proti so bili pa trije. Ampak proceduralno sem rekel, mi imamo ta trenutek možnost, da v smeri, ki jo je potrdila pristojna komisija Državnega sveta že v prejšnjem sklicu in mi samo nadaljujemo to zadevo, zato je bila obravnavana zadeva s strani pristojne komisije, vsebinsko se tukaj ni menjalo nič, razen prilagoditev temu kar je že bilo sprejeto v Državnem zboru. To pomeni, ker je delovno mesto predsednika Državnega sveta sistemizirano sedaj v sistemu plač v javnem sektorju, ta del mora biti izključen iz teksta predloga. Na ta del so tudi bile izrečene nekatere proceduralne kritike. Zato je samo predlog, v bistvu ponovljen. Za njega pravzaprav je Državni svet svoje stališče že zavzel in za tako stališče imamo podporo v odločbi Ustavnega sodišča iz oktobra lanskega leta. Za vse druge ideje, ki so sicer lahko pametne, predmet debate, širše, ožje, posvetov, ki jih lahko organiziramo, pa ta trenutek nimamo podpore. To pomeni nepodprtje tega predloga zakona odloži kakršnekoli rešitve za nedoločen čas. To moram proceduralno pojasniti. Sicer pa, z mnogimi razmišljanji se strinjam, samo ta trenutek nimamo podlage, da jih uresničimo.
Kolega Meh je želel besedo.

      BORUT MEH: Spoštovani predsednik, svetnica, svetniki! Govorim v imenu interesne skupine delodajalcev. In sicer, ravno na podlagi razprave, ki je bila tukaj, pa tudi če rečem, te razprave, ki jo je imel predsednik, se bojim, da bomo vedno bolj zahajali v formalizme in se v tem Državnem svetu vedno manj ukvarjali z vsebino. Razprava Zoltana Jana je dejansko skušala poudariti, da si bo Državni svet moral svoje mesto v tem parlamentarnem življenju zagotoviti sam. Vi poznate kakšne so bile tudi razprave v Državnem zboru. Moram reči, poznate tudi to, da se nekateri zavzemajo za to, da se državnim svetnikom odvzame imuniteta, čeprav smo pri tem vprašanju mnogo bolj izpostavljeni, kot poslanci, kar se je tudi pokazalo na primeru gospoda Črnigoja. Dejansko, vsak od nas, za vse kar tukaj govori ne odgovarja zgolj svoji stranki, ampak se s tem srečuje tudi dnevno na delovnem mestu. In ravno zaradi tega mislim, da bi morali razpravo o spremembah zakona o Državnem svetu izkoristiti tudi za to, da se pogovorimo o vlogi, mestu Državnega sveta.
Sam predsednik je prej rekel, da je to že obravnaval Državni svet v prejšnji sestavi. Moram opozoriti, da ta sestava, komisija te sestave tega ni obravnavala. To smo skupaj ugotovili. Tukaj pa mislim, da tudi kršimo ta formalna pravila. In ravno zaradi tega, v imenu interesne skupine delodajalcev predlagam, da se današnja razprava preloži, da dejansko matično telo obravnava ta predlog, se do njega opredeli in da na naslednji seji tudi razpravljamo o njem, če ni možno glasovati o amandmajih, ki so bili podani.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, kolega Fras, izvolite.

      DARKO FRAS: Hvala.
Ne bi rad polemiziral, ampak samo to bom še dodal k vaši obrazložitvi zakaj torej vendarle za boljšo voljo ne razširjati teh naših želja in zahtev. Mogoče ste, ne vem, kolegi in kolegice, tudi pozabili, da nenazadnje Državni zbor sprejema spremembe zakonodaje, ne mi ko govorimo o tem kaj bomo izborili ali kaj bi bilo potrebno izboriti.  
Bi pa repliciral na tisto izvajanje o takšni skupini in pripadnosti, podporam predlogov. Mislim, tu gre pa resnično za manipulacijo s to trditvijo. Namreč, identičen predlog brez kakršnekoli rešitve za podpredsednika je bil podprt s strani tistih svetnikov, ki smo sodelovali v prejšnjem mandatu. In tudi gospod Jan, cenjeni kolega je bil takrat prisoten, in ni bilo nobene ideje po tem, da širimo še na podpredsednika ta predlog. Zdaj, ko ponavljamo identični predlog zaradi neke nesrečne situacije v Državnem zboru se pa ta ideja pojavi še za podpredsednika. Jutri bomo pa še za člane komisij predlagali to idejo, pa mogoče še za kakšnega svetnika, ker bo to potrebno, če bo slučajno to bolj odgovarjalo. Hvala lepa

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne predlagam, da preidemo k odločanju o predlaganih amandmajih, ki jih je obrazložil namestnik vodje interesne skupine dr. Zoltan Jan. .../oglašanje iz klopi./... Prosim? .../medsebojni pogovor./.. Ali ga lahko še enkrat kolega Meh obrazložite?

      BORUT MEH: V imenu interesne skupine predlagam, da se prekine ta obravnava, da obravnava potem matično telo in pa da dejansko na naslednji seji razpravljamo o tem zakonu, o spremembah in dopolnitvah zakona.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dobro. To je dejansko najbolj oddaljen predlog. Predlagam, da se o tem predlogu glasuje. Se pravi, predlog se glasi, da odložimo razpravo in da se opravi ponovno razprava na pristojni komisiji. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 25.
Kdo je za predlog? (15 članov.) Kdo je proti predlogu? Pardon, nekaj je bilo narobe, prehitro sem pritisnil. Se opravičujem, bom morali ponoviti glasovanje, ker nekaj ni delalo. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 26. Se ni prižgalo, bom še enkrat.../medsebojni pogovor./... zdaj pustite vsi pri miru, bom še enkrat storniral, počakajte zdaj. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 30.
Kdo je za predlog odložitve? (15 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Vzdržani? (5 članov.)
Torej, ugotavljam, da sprejeti predlog, da se obravnava te točke prekine oziroma preloži na naslednjo sejo do tega, da jo obdela pristojna komisija.
Ali lahko trenutek počakate, prosim? Gospodje svetniki, ali se lahko prosim usedete, da zaključimo sejo? Naslednja seja je, prosim zabeležite si, 19. marca ob 13. uri predvidoma. S tem zaključujem današnjo sejo.

      (Seja je bila končana 20. februarja 2008 ob 15.55.)