Pobuda Cvetka Zupančiča glede oznake registrskih tablic

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede oznake registrskih tablic in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo, da Ministrstvo za notranje zadeve z ustreznimi akti uredi, da bodo oznake na registrskih tablicah motornih vozil skladne s stalnim bivališčem lastnika in registrskim območjem.

Obrazložitev:

Z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1; Ur.l. RS, št. 83/2004) so se izdane registrske tablice vezale na vozilo, za označitev katerega so izdane, kar je predstavljalo "novost od prejšnjega zakona" (to je tudi vse, kar navaja obrazložitev k 194. členu v tem delu), kjer so bile registrske tablice vezane na lastnika vozila. Označbo registrske tablice je bilo mogoče po prvotnem zakonu na posebno zahtevo izbrati tudi po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom označbe naj bi bile vezane le na lastnika vozila in jih bo lahko imetnik ob zamenjavi vozila prenesel na drugo vozilo.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa ZVCP-1C je bil na Odboru Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje sprejet amandma, ki je dodal nov tretji odstavek, ki je omogočil, da se je lahko "na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila registrska tablica lahko izdala z oznako registracijskega območja in grbom občine v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče".

Amandma v obrazložitvi ni navedel vzroka za spremembo v tem delu zakona, kjer je omogočil po predhodnem naročilu lastnika vozila izdajo registrske tablice z oznako registracijskega območja in grbom občine v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4; Ur. l. RS, št. 133/2006) v tretjem in petem odstavku 195. člena sedaj določa:

"(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja, kjer je bilo vozilo registrirano, in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.(5) Izdane registrske tablice so vezane na vozilo, za označitev katerega so izdane. Označbo registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom označbe so vezane na lastnika vozila."

Vlada RS je kot takratni predlagatelj ZVCP-1 v primerjalnopravni ureditvi navedla, da so registrske tablice vezane na vozilo v Finski, Irski, Luksemburgu, Nizozemski in Portugalski ureditvi. Navedla je tudi, da je področje registracije vozil v posameznih državah zelo različno urejeno. Države na različne načine zagotavljajo izvajanje postopkov registracije in tehničnih pregledov vozil. Zgolj navedba držav, v katerih so registrske tablice vezane na vozilo, ne nudi zadovoljive osnove ali razloga, zaradi katerega bi morala enako ureditev imeti tudi naša država. To potrjuje tudi ZVCP-1C, ki je že naredil odstop v smeri vračanja v prejšnjo ureditev, kjer so bile tablice vezane na lastnika.

Pravilen podatek o registracijskem območju je lahko samo tak, ki izraža dejansko pripadnost lastnika vozila točno določenemu območju, saj v nasprotnem primeru takšna oznaka izgubi celoten pomen. Katerega državljana pa zanima podatek, da je bilo vozilo registrirano na določenem registracijskem območju, če lastnik vozila živi na drugem? Tehnika registriranja vozil je uradnim organom vseskozi omogočala ugotovitev območja, kjer je bilo vozilo registrirano, tako prej kot sedaj; razlika je le v tem, da sedaj reg. oznaka državljanom ne omogoča več določitve pripadnosti lastnika vozila določenemu območju, kar je z vidika varnosti nadvse pomembno.

Na podeželju ali na območjih v bližini državne meje, je nahajanje vozila z drugim registracijskim območjem od tistega, ki prevladuje na tistem kraju prvi znak večje pozornosti in preventivno varnostnega ravnanja. Z vezanostjo območja na vozilo in ne na lastnika pa se je ta koncept varnostnega obnašanja povsem izjalovil. Pa ne samo to; med običajnimi ljudmi povzroča več registracijskih območij, ki jih ima en lastnik na več vozilih takoj pridih trgovanja z avtomobili oz. drugimi nečednimi posli, kar je lahko daleč od resnice.

Državni svet meni, da hoče biti večina ljudi identificirana skozi regionalno oznako, ki izraža njeno realno stanje in zato, ker je z vidika varnosti bolje, da imamo regionalno oznako tudi z namenom varnostno identifikacijskega elementa. Anketa bi nedvomno pokazala veliko večjo naklonjenost ljudi tistim območjem, iz katerih prihajajo kot pa tistim, kjer so registrirali vozilo (če se oznaka v slednjem primeru razlikuje od prve). Kljub temu, da zakon omogoča po predhodnem naročilu lastnika vozila, da se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče, se je potrebno zavedati, da večina ljudi vsakodnevno ne bere ZVCP oz. noče imeti nobenih dodatnih opravkov z "organi oblasti" več kot je minimalno potrebno.

Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 83/2006) določa registracijska območja, ki jih sicer ne moremo uvrstiti v nobeno obstoječo upravno strukturo, vendar pa je njihova prednost ta, da so se ljudje na njih navadili. 

Če zakon načeloma zagovarja vezanost tablic na vozilo in ne na lastnika, je navajanje registracijskih območij nepotrebno, če pa izhajamo iz varnostnega in pripadnostnega vidika, pa so takšna območja več kot potrebna. Oznaka registracijskega območja in grb občine, v kateri je sedež upravne enote tako kot sedaj določa zakon naj bi izražal neko lokalno pripadnost, kar pa ne drži; gre za netočnost in nekonsistentnost. Številno ustanavljanje občin v naši državi je povzročilo veliko število občin, v katerih ni sedež upravne enote, po katerem se zgleduje tudi grb občine, tako da obstaja veliko število lastnikov iz drugih občin, ki imajo na svojem vozilu grb druge občine, kateri sicer pripadajo (npr. občina Brezovica, grb na vozilu pa je od mestne občine Ljubljana, občina Horjul, grb pa od občine Vrhnika, občina Kozina, grb na vozilu pa občina Koper). Sedaj so tako na tablicah grbi le tistih občin, v katerih so včasih delovale bivše občine v SR Sloveniji, kjer so sedaj sedeži upravnih enot.

Z ustanovitvijo pokrajin bi bilo možno, da bi registracijska območja vezali na pokrajine ali da bi neenakopravnost odpravili tako, da bi imela možnost vsaka občina imeti svoj grb na registrski tablici oz. da bi grbe sploh odstranili (grb občine po nekaterih mnenjih sodi v področje lokalne samouprave, ne na področje upravne registracije vozil). Če bi grbe obdržali ne vidim problema, zakaj ne bi pripadnost lokalnim oblikam skupnosti, ki je predpogoj za celotno narodno slovensko pripadnost, izražala dejanske pripadnosti tej skupnosti.

Z vidika varnosti je od grba bolj pomembno registracijsko območje; grb je manj viden kot pa registracijsko območje. Avstrijci imajo na tablicah njihove pokrajinske oziroma deželne grbe, Italijani imajo registrsko oznako provinc oziroma pokrajin, Hrvati imajo registrsko območje županij, edino Slovenija ima za registracijska območja določen nekakšen unikum, ki ne sodi nikamor (gre za mešanje območij upravnih enot in občin, pri slednjih pa za neenakopravno zastopanje pripadnosti lastnikov).  

V zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 133/2006) bi se lahko tretji in peti odstavek 195. člena spremenila tako, da bi se glasila:

"(3) Na registrski tablici je oznaka kraja sedeža upravne enote in grb občine, kjer ima lastnik avtomobila stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.".

 (5) Izdane registrske tablice so vezane na lastnika vozila. Označbo registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji."

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Uradni list RS MP, št. 7/1994 v 5. členu zagotavlja pravico do varnosti, slednjo zagotavlja tudi 34. člen Ustave RS, vrsta drugih zakonov ter ostalih predpisov. Preventivno varnostno obnašanje človeka je nujni in sestavni del reda na območju neke soseske. Gre za celoto vseh načinov varovanja ter varnostnega vedenja in ravnanja prebivalcev in obiskovalcev na območju neke soseske. Registracijsko območje, vezano na lastnika vozila, omogoča pregled nad dinamiko gibanja oseb in vozil, odvrača nepooblaščene pristope ter po drugi strani od lastnika vozila odvrača nepotrebne posege v njegovo osebnostno integriteto (s strani drugih prebivalcev lahko pride do očitkov o nepripadnosti nekemu območju, o dobičkonosnem trgovanju z vozili, o njegovi osebni labilnosti ipd.). Osnovni namen varnostnega obnašanja je ustvarjanje varnega bivanjskega okolja, kar je pravica in dolžnost vsakega prebivalca in obiskovalca nekega območja. Varnostno vedenje in ravnanje ljudi pa je sestavina vsake organizacijske in varnostne kulture, morale in dobrega imena vsakega kraja.
Po 146. členu zakona o kazenskem postopku lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V praksi pa se ta možnost kaže tako, da zadrževanje vozila na območju, kamor po reg. območju ne sodi, pri prebivalcih povzroči obstoj razlogov za sum, da se odvija kakšno nedovoljeno dejanje oz. večje zanimanje za takšno vozilo. Če je reg. območje vezano na vozilo in ne na lastnika to po eni strani onemogoči pravilno varnostno preventivno obnašanje prebivalcev, po drugi strani pa večje možnosti za neupravičene posege v lastnike takšnih vozil s strani policije, katero kličejo zaskrbljeni prebivalci nekega območja in jo seznanjajo o "sumljivih" vozilih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.