|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||
|
Predsednik je pričel 7. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 17. in zaključila ob 18.44 uri. Opravičili so se:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem dne 1. 4. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Glede na to, da ni bilo predloga za umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji
DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Državni zbor je zakon sprejel na 4. seji v petek, 27. marca 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Peter Vrisk je podal obrazložitev Mag. Milena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, je podala stališča ministrstva. V razpravi so sodelovali mag. Blaž Kavčič, Cvetko Zupančič, Marijan Klemenc, Rastislav Jože Reven, Drago Bahun, Vincenc Otoničar, Lidija Jerkič, Boris Šuštaršič, Alojz Kovšca, dr. Janvit Golob, Jože Mihelčič, Jože Korže, Mihael Jenčič, Branko Majes, dr. Zoltan Jan, Peter Vrisk.
Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 7. izredni seji 2. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 4. redni seji 27. 3. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS). Obrazložitev: S predloženim zakonom se ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo za zadolževanje kreditojemalcev - gospodarskih subjektov. V 6. členu zakon opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji. Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), temveč v Zakonu o zadrugah (ZZad) kot posebnem zakonu, ki se glede posameznih vprašanj sklicuje na več določb iz ZGD-1, vendar zadrug ne opredeljuje kot gospodarske družbe. Navedena določba v predlogu zakona pomeni, da so posojila zadrugam iz jamstvene sheme izključena (obrazložitev zadevnega člena v predlogu zakona je navajala samo gospodarske družbe) oz. da je to vprašanje v najboljšem primeru najmanj sporno, zato ga je potrebno jasno urediti. Zadruge kot gospodarski subjekti poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe, praktično v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Posledice finančne in gospodarske krize prizadevajo zadruge enako kot druge gospodarske subjekte. Po podatkih AJPES je za leto 2007 oddalo letno poročilo 315 zadrug, ki so povprečno zaposlovale 3.465 delavcev. V primerjavi s številom vseh delujočih gospodarskih družb število zadrug pomeni manj kot 1 %, zato razširitev kroga kreditojemalcev v smislu sprejetega zakona ne bi zahtevala opazno večjih sredstev. Vendar bi vključitev v ukrep zagotavljala zadrugam enake možnosti pri opravljanju njihovih dejavnosti in s tem tudi večjo učinkovitost porabe javnih sredstev. Razmeroma majhen delež zadrug v celotnem številu gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, pa ne pomeni, da je prispevek zadrug v posameznih dejavnostih majhen ali celo zanemarljiv. Tako so, po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih AJPES iz letnih poročil za leto 2007, zadruge na področju kmetijstva predstavljale 23,83 % od skupnega števila gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, k celotnim prihodkom gospodarskih družb in zadrug v tej dejavnosti pa so prispevale skoraj polovični delež (49,59 %). Tako ukrepi, ki ne zagotavljajo enakopravne udeležbe zadrug pri kreditiranju iz jamstvene sheme, prizadevajo kmetijstvo, ki ima že zaradi dolgega proizvodnega cikla specifične potrebe po kreditiranju, bolj kot druge dejavnosti. Neenaka obravnava posredno zadeva tudi položaj bank, ki imajo med svojimi komitenti različen delež zadrug. Zaradi enakih konkurenčnih možnosti zadrug in ustreznega varstva interesov zadružnih članov in zaposlenih v zadrugah bi bilo nujno, da so v pojem gospodarski subjekti, kot kreditojemalci, za katerih obveznosti se izdaja jamstvo, v zakonu ob enakih vsebinskih pogojih zajete tudi osebe, organizirane v statusni obliki, ki jo ureja Zakon o zadrugah. Na ta način bo država vsem gospodarskim subjektom, ne glede na njihovo zadružno ali drugačno pravno organizacijsko obliko, zagotovila enako podporo pri premagovanju finančne krize. Predlagana zahteva je bila sprejeta (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti).
Državni zbor je zakon sprejel na 4. seji v petek, 31. marca 2009, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Bogomir Vnučec je podal obrazložitev Mag. Milena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, je podala stališča ministrstva. Stališče Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal podpredsednik komisije Alojz Kovšca. V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, dr. Janvit Golob, Drago Bahun, Bojan Papič, Mihael Jenčič, Rajko Fajt, Marijan Klemenc, Branimir Štrukelj, Cvetko Zupančič. Sekretarka mag. Helena Kamnar je odgovorila na dileme iz razprave, nato pa sta razpravljala še Rajko Fajt in Boris Šuštaršič. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 7. izredni seji 2. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 4. redni seji 31. 3. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1A).
Obrazložitev: Cilj Predloga zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1A) je bil izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki se zaradi svetovne finančne krize poslabšuje. V svetu in seveda tudi v Sloveniji zaradi te krize še vedno vlada veliko nezaupanje med finančnimi institucijami, ki so praktično zaustavile tudi kreditiranje gospodarstva. Tisto malega, kar te finančne institucije še kreditirajo, pa je pod bistveno slabšimi pogoji kot še pred nekaj meseci. Zaradi manjšega priliva likvidnih sredstev v gospodarstvo so podjetja prisiljena podaljševati plačilne roke ali pa svojih obveznosti sploh niso več zmožna poravnavati, to pa vodi v začaran krog zmanjševanja likvidnosti. K izboljšanju likvidnosti slovenskega gospodarstva v teh razmerah lahko veliko pripomore država. Eden od pomembnih ukrepov v tej smeri je skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države. S tem bi gospodarstvo prej prišlo do sredstev, ki jih je založilo za DDV, s čimer bi se mu izboljšala likvidnostna situacija. Temu cilju je tudi sledil Predlog zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke s prvo podpisanim mag. Andrejem Vizjakom. Predlog zakona je predvideval, da se rok za vračilo preplačanega DDV zmanjša iz 60 dni na 7 dni, zakon pa bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Tekom zakonodajnega postopka v Državnem zboru je Vlada predlagala amandmaje, ki so namen in cilj tega zakona bistveno spremenili, vladajoča koalicija pa je te amandmaje sprejela. Tako se je z amandmajem Vlade podaljšal rok za vračilo preplačanega DDV iz 7 na 21 dni. Sprejet je bil tudi amandma Vlade, da zakon začne veljati šele z 30. junijem 2009. Popolnoma nerazumljiv in nesprejemljiv za slovensko gospodarstvo pa je bil še en naknadni amandma Vlade, ki ga je vladajoča koalicija tudi sprejela, in sicer, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. decembru 2009. Vlada je tako spremembo utemeljevala s tem, da bi takojšnja uveljavitev tega zakona oz. uveljavitev s 30. junijem 2009 (kar je sama predlagala) pomenil prevelik javnofinančni izpad prihodkov. Ta argument ne drži, saj gre za vračanje sredstev, ki pripadajo slovenskim podjetjem ne pa Vladi oz. državnemu proračunu. Šlo bi le za likvidnostni izpad državnega proračuna, ki pa ga Vlada, ki ima bistveno boljše možnosti zadolževanja kot podjetja, bistveno lažje prenese. Namen sprejetega zakona se je z določitvijo začetka uporabe z 31. 12. 2009 popolnoma izničil in je zato nesprejemljiv. Predlagana zahteva je bila sprejeta (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti). - - - Predsednik je zaključil 7. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.
|
||
| Povezane vsebine | |
 |
7. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |