Seja je bila v sredo 5. novembra 2003.
Seja se je pričela ob 15.01 uri in se zaključila ob 16.45 uri.
Glede na to, da je predsednik že sklical 12. sejo državnega sveta za v sredo 12. novembra 2003 in nato še 13. sejo za v sredo 5. novembra 2003 je današnjo sejo, ki je bila sklicana kot 13. seja preštevilčil na 12. sejo.
Predsednik je pričel 12. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi prvega odstavka 51. člena in petega odstavka 53. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili so se:
- mag. Jožko Čuk
- prof. dr. Jože Mencinger
- Anton Kampuš
- Marta Turk
- Branko Kodrič
* * *
Na sejo je bil vabljen:
- dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve
- - -
Seje so se udeležili:
- dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve;
- dr. Bojan Bugarič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve;
- Alenka Mesojedec Prvinšek, sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve;
- Tina Hrastnik, svetovalka na Ministrstvu za notranje zadeve.
* * *
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi udeležbo predstavnikov vlade.
- - -
O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
* * *
S sklicem dne 4.11.2003 so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
1. Zakon o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I246/02-28 (ZIOdIUS246/02)
RAZŠIRITEV
Državni svetnik Doro Hvalica je predlagal, da se na dnevni red uvrsti tudi:
- Imenovanje delovne skupine za zakonodajno pobudo o državnem uradu za slovenski jezik
Predsednik je predlagal, da bi s to točko razširili 13. sejo, ki je že sklicana za 12.11.2003.
Državni svetnik Doro Hvalica je vztrajal, da se s točko razširi dnevni red 12. seje.
Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.
Predlog za razširitev dnevnega reda je bil sprejet z večino glasov državnih svetnic in svetnikov (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti, 2 sta se glasovanja vzdržala).
DNEVNI RED
Glede na sprejeto razširitev je predsednik predlagal naslednji dnevni red:
1. Zakon o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I246/02-28 (ZIOdIUS246/02)
2. Imenovanje delovne skupine za zakonodajno pobudo o državnem uradu za slovenski jezik
Predlagani dnevni red je bil sprejet z večino glasov državnih svetnic in svetnikov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, 1 se je glasovanja vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
- Zakon o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I246/02-28 (ZIOdIUS246/02)
Predlagatelj zakona je Ministrstvo za notranje zadeve.
Državni zbor je zakon sprejel na 30. redni seji v sredo 29. 10. 2003 in je bil prejet v četrtek 30.10.2003.
Zakon so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko dne 30.10.2003.
Po elektronski pošti dne 4.11.2003 in na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog enajstih državnih svetnikov za ponovno odločanje o zakonu.
Zakon je obravnavala Komisija za politični sistem in je predlog za veto podprla. Poročilo so prejeli na klop.
Zakon sta obravnavali tudi Interesna skupina delojemalcev in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti.
Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so državne svetnice in državni svetniki prejeli na klop.
Obrazložitev predloga za odložni veto je podal državni svetnik Marjan Maučec.
Stališča Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije mag. Adolf Zupan.
Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja interesne Anton Peršak.
Razpravljali so državni svetniki Doro Hvalica, mag. Zlatko Jenko, prof. dr. Janvit Golob, prof. dr. Alojz Križman in Jožef Jeraj.
Obrazložitev je podal dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve.
Repliki sta podala državna svetnika Jože Ilc in Doro Hvalica.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
|
Državni svet Republike Slovenije je na 12. seji, dne 5. 11. 2003, ob obravnavi zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdIUS246/02), sprejel
S K L E P
da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdLU246/02).
O b r a z l o ž i t e v :
Državni zbor je dne 29.10.2003 sprejel Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28, s katero je Ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da mora državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili dne 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26.2.1992 dalje.
Največjo pomanjkljivost zakona vidimo v dejstvu, da niso predvidene finančne posledice izvajanja tega zakona.
Po ocenah Ministrstva za notranje zadeve bo ministrstvo moralo pregledati približno 23.000 spisov, ki se nanašajo na posameznike, ki so jim bila izdana dovoljenja za stalno prebivanje. Individualni pregled je potreben zato, ker je potrebno izločiti vse tiste primere tujcev, ki so dovoljenje za stalno prebivanje že pridobili, niso pa bili na dan 23.12.1990 ter 25.2.1992 stalno prijavljeni v Republiki Sloveniji (nobena od evidenc, vzpostavljenih na podlagi kateregakoli zakona o tujcih, podatka o datumu stalnega prebivališča na omenjeni datum ne vsebuje).
Ob tem je Ministrstvo za notranje zadeve predvidelo, da bo za plače zaposlenih, ki se bodo ukvarjali z izdajo odločb, porabljenih 25.325.000,00 SIT (predvideno je, da bodo zadeve rešene v 6 mesecih), niso pa predvidene finančne posledice iz naslova zahtevanih odškodnin. Prav tako niso predvideni materialni stroški pri izdaji odločb, niso predvideni stroški povečanega obsega dela na upravnih enotah itd.
Odločba ustavnega sodišča pravi, da so bili državljani drugih republik nekdanje SFRJ ki so bili dne 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, izbrisani neupravičeno. V kolikor jim je zaradi tega nastala škoda, so upravičeni do vložitve tožbe za odškodnino.
Kljub temu, da število potencialnih oškodovancev ni znano (lahko pa se ga predvideva) ter da ni znana praksa sodišča glede določanja višine odškodnine, pa lahko vseeno predvidevamo, da se bo za vložitev tožbe odločila večina upravičencev. Obstajajo možnosti, da bodo upravičenci zahtevali priznanje delovne oziroma pokojninske dobe za nazaj ter odškodnino iz naslova socialnih prispevkov ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v javnosti se pojavlja ocena o 600 milijardah tolarjev odškodnine) skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Obstajajo torej možnosti uveljavitve vseh pravic za nazaj in to tudi nekaterim od tistih, ki so leta 1991 odšli iz Slovenije, ker so nasprotovali samostojni slovenski državi.
Zakon določa, da mora ministrstvo za notranje zadeve tujcu ali tujki (v nadaljevanju: tujec), ki je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje po takrat veljavnem Zakonu o tujcih, izdati odločbo o ugotovitvi njegovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 oziroma od dne izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje kot dopolnitev izdanega dovoljenja za stalno prebivanje.
Zakon pa nikjer ne določa, da se dejansko stanje za vsako osebo posebej preveri. Po našem mnenju je potrebno upoštevati mnenje zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki navaja, da je treba ugotoviti dejanske okoliščine za posamezno osebo in se ne zadovoljiti s fiktivnimi stanji ter za postopek ugotavljanja naslova stalnega prebivališča v obdobju za nazaj čim širše uporabiti obstoječe listinsko gradivo.
Ocenjujemo, da ta zakon ni zadnji težki zalogaj za slovenski proračun, saj je v zakonodajnem postopku tudi predlog zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, ki ureja ??drugi del zgodbe?¤. Poleg še večjega finančnega bremena za Slovenijo pa ta zakon pomeni podvajanje zakonske ureditve področja, s čimer se odpirajo možnosti številnih zlorab.
Zaradi navedenega menimo, da zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 ni potreben, in je veto upravičen, saj bo v primeru, da bosta isto področje uredila dva zakona, prišlo do podvajanja urejenosti iste materije. Po našem mnenju dva zakona tudi omogočata zlorabo.
Državni svet predlaga, da se obe zadevi uredita v enem zakonu, ki naj čim bolj natančno predvidi finančne posledice.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec.
|
Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov državnih svetnic in državnih svetnikov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost 26 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti, 2 sta se glasovanja vzdržala).
K 2. točki dnevnega reda - RAZŠIRITEV
- Imenovanje delovne skupine za zakonodajno pobudo o državnem uradu za slovenski jezik
Obrazložitev predloga je ustno podal državni svetnik Doro Hvalica.
Razpravljali so državni svetniki dr. Zoltan Jan, Doro Hvalica, Jožef Jeraj, Ivan Bukovec, Anton Peršak, Marjan Maučec, Jože Stanič, mag. Adolf Zupan.
Repliki sta podala državna svetnika dr. Zoltan Jan in Doro Hvalica.
Predsednik Komisije za politični sistem mag. Adolf Zupan je prisotne seznanil, da so se na Komisiji za politični sistem dne 4. 11.2003 dogovorili, da se omenjena točka obravnava na 13. seji Državnega sveta dne 12. 11. 2003, do takrat se naj bi pripravil predlog v pisni obliki.
Glede na navedeno, je predsednik zaključil 12. sejo Državnega sveta, s tem, da se s točko:
- Imenovanje delovne skupine za zakonodajno pobudo o državnem uradu za slovenski jezik
razširi dnevni red 13. seje dne 12. 11. 2003.
Predsednik se je državnim svetnicam in svetnikom ter vsem gostom zahvalil za sodelovanje in razpravo.
