(1. julij 2009)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta. Začela se je ob 12.00.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani navzoči!
Dovolite, da se najprej zahvalim županu Mestne občine Maribor, gospodu Francu Kanglerju in ostalim, ki so nam omogočili izvedbo seje v prostorih Mestne občine Maribor.
Naše seje se je udeležil podžupan Mestne občine Maribor, gospod Rok Peče, ki ga lepo pozdravljam in mu predajam besedo. Izvolite, gospod Peče.
ROK PEČE: Hvala lepa. Upam, da se bomo slišali. Spoštovane in spoštovani, spoštovani predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Res mi je v veliko čast in zadovoljstvo, da vas lahko pozdravim v tej prekrasni dvorani, ki je nova v tem mandatu, vsaj kar se tiče mestnega sveta in kjer se odvijajo tudi za Maribor lokalno zelo pomembne zadeve, predvsem mislim tukaj na seje mestnega sveta, torej sprejemanje pomembnih odločitev, kar se tiče Mestne občine Maribor. Pozdravljam v imenu univerzitetnega, kulturnega, športnega, turističnega, predvsem pa mesta, ki si zelo želi, da bi bilo, skoraj sem prepričan, da smo na pravi poti. Torej zelo prijazno tako za ljudi, ki tukaj živijo, ljudi, ki tukaj delajo, navsezadnje tudi ljudi, ki se ustavljajo tukaj na svoji poti. Kar je ena izmed velikih ambicij Maribora, torej postati resnično turistično mesto, tudi glede na vse okoliščine, ki jih Maribor ima, predvsem pa mislim na reko Dravo in pa naše prečudovito zeleno Pohorje. Maribor je kot veste še nedolgo nazaj v neki bivši državi veljal za eno izmed najpomembnejših, če ne celo najpomembnejših industrijskih mest, seveda v neki drugi državi in ki se je potem v preteklosti že enkrat soočil z veliko gospodarsko krizo, nekako bolj orientirano na izgubo tistega velikega jugoslovanskega trga, če samo omenim nekaj izmed njih teh velikih sistemov od TAM-a, Hidromontaže, metalne in podobno in ki se danes seveda tako kot večinoma oziroma ves svet, celotna Slovenija, seveda tudi Maribor torej sooča ponovno z velikimi težavami, pa prepričan sem, če je Maribor takrat zmogel, bo zmogel tudi tokrat. Pred Mariborom sta dva ali pa vsaj dva velika ključna projekta, ki bosta v prihodnosti spet, če bo Maribor hotel in znal to izkoristiti, pa tudi tukaj sem prepričan, da bo in hotel in znal in zmogel, se mu zaradi teh dveh projektov lahko resnično obetajo boljši časi. V mislih imam v prvi vrsti leto 2012, ko bo Maribor evropska kulturna prestolnica in pa potem v naslednjem letu, kljub vsem zapletom, ko bo Maribor prizorišče zimske univerzijade. Seveda sta to dva projekta, ki ne pomenita samo enega kulturnega dogodka, tistih pol leta oziroma 14 dni, kolikor traja zimska univerzijada, ampak sta to dva projekta, ki Mariboru lahko omogočita boljše čase, predvsem na področju še kako ali pa prepotrebne infrastrukture, ki jo Maribor potrebuje.
Kot sem dejal, ta dva projekta resnično lahko predstavljata nov elan, nov zagon za oživitev tega našega mesta. Pa ne gledati samo Maribor, tukaj mislim predvsem na partnerska mesta, pa ne nazadnje celotni Sloveniji, kajti s tem dvema projektoma se resnično lahko vrišemo, v kolikor še nismo, torej na zemljevid Evrope.
Še enkrat izražam resnično veliko zadovoljstvo, da ste se danes zbrali tukaj v Mariboru, da boste opravili to današnjo sejo tukaj v Mariboru. Želim vam čim bolj konstruktivno in uspešno sejo in vam dejansko želim vse dobro. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. .../Aplavz./... Hvala, gospod podžupan.
Spodobi se, da povprašam naša dva svetnika iz Maribora, gospoda Žuro, gospoda Jenčiča, če želita dodati nekaj besed? (Ne.) Morda jaz povem tisto, kar bi vidva lahko, samo pomembno nam je, da Državni svet na pol leta zaseda izven naše metropole, izven Ljubljane. Tokrat smo še posebej veseli, da imamo to možnost sejo opraviti v vsaj drugem najpomembnejšem mestu v Sloveniji in v Mariboru. Kot se spominjate je bila prejšnja seja v Semiču in predprejšnja v Novi Gorici in mislim, da so izkušnje iz teh sej pozitivne. S tem tudi Državni svet izpolnjuje svojo vlogo kot interesno, predstavnik družbenih interesov, lokalnih in funkcionalnih in če bo le mogoče, bomo to prakso nadaljevali. Z veseljem v naši sredi pozdravljam tudi poslanca Državnega zbora in podpredsednika Državnega zbora, gospoda Potrča. Neformalno upam, gospod Potrč, da vam lahko zagotovim prijetnejšo sejo, kot je bila.
Nekaj kratkih pojasnil tehničnih še. Smo v novih prostorih. Kot vidite je izredno lepa dvorana. Tehnika poteka nekoliko drugače, kot v naši dvorani Državnega sveta. Najprej poglejmo glasovanje. Na klop ste prejeli glasovalno napravo, kjer številka 1A pomeni potrditev prisotnosti, 2B glasovanje za in 3C glasovanje proti. Če bi lahko zdaj se dogovorili, da najprej vsi prijavimo svojo prisotnost, se pravi 1A. 18 prisotnih svetnic in svetnikov. Premalo. Ponovo vajo. Prosim, da se pripravite še enkrat.
Prijavili bomo prisotnost, prijavljanje poteka. Še vedno ta trenutek nismo sklepčni. Smo se približali na 19. Postali smo sklepčni.
Glede na to, da imamo danes možnost razpravljati iz klopi in da je tudi snemanje, kot smo nam rekli lažje, bi za razliko od običajne prakse tudi razprave potekale, obrazložitev stališč in razprave, bi potekale iz klopi. S tem, da vas prosimo, da vklopite mikrofon, to je pa ta srednja tipka, ki povzroči prižig zelene LED diode. Eno tehnično vprašanje - posebna moneta, ki ste jo dobili, mariborska valuta za kavo zunaj.
Za današnjo sejo so se opravičili državni svetniki: gospod Reven, Požun, Kekec, mag. Črnigoj, dr. Jan, dr. Mencinger, gospod Korže, gospod Papič, gospod Vrisk, dr. Rus, mag. Semolič in gospod Klemenc. Na sejo smo povabili gospod Barbaro Brezigar, generalno državno tožilko k 3. točki, dr. Ivana Svetlika ministra za delo, družino in socialne zadeve k 4. in 5. točki dnevnega reda, gospod Mirana Potrča, poslanca v Državnem zboru k 4. in 5. točki dnevnega reda, gospoda Aleša Zalarja, ministra za pravosodje. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 24. junija 2009 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. Odobritev zapisnika 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije in v tem kontekstu odobritev zapisnikov 8., 9., 10. in 11. izredne seje Državnega sveta, 2. točka Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov, 3. skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2008, 4. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih grobiščih, 5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja in 6. točka Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Predlogov za umik nimamo, pač pa imamo predlog za razširitev in sicer, obveščeni ste bili po elektronski pošti včeraj, da bo Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagala razširitev dnevnega reda s točko predlog za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije, Hrvatini-Krevatini in Marezige-Šmarje. Prehajamo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda s to točko. Najprej prosim prijavite svojo prisotnost s pritiskom na tipko 1A. Prisotnih je 24 svetnikov.
Kdo se strinja s predlogom razširitve, naj pritisne na tipko 2B? ( članov.) Kdo je proti? ( Nihče.)
Predlog za razširitev dnevnega reda je sprejet.
Najprej želim vprašati, če ima kdo željo, da razpravlja o tako predlaganem dnevnem redu? Če ne, o tako predlaganem dnevnem redu glasujemo. Ponovno prijavimo prisotnost. Prijavite prisotnost. 24 prisotnih.
Kdo je za dnevni red, naj pritisne tipko 2B, kdor je proti pa 3C?
Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - osnutek zapisnika 16. seje Državnega zbora(?) ste prejeli s sklicem in po elektronski pošti.
Pisnih pripomb nisem prejel, zato predlagam, da o njem glasujemo. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (19 članov.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da je sklep sprejet o zapisniku 16. seje.
Prehajamo na odobritev zapisnika 8. izredne seje. Pisnih pripomb nisem prejel. Prehajamo na glasovanje. Prisotnost. (25 članov.)
Kdo je za? (20 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 8. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na odobritev zapisnika 9. izredne seje Državnega sveta. Pisnih pripomb nisem prejel, zato predlagam, da o njem glasujemo. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (21 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 9. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na odobritev zapisnika 10. izredne seje Državnega sveta. Tudi tu pisnih pripomb ni, zato predlagam, da preidemo na glasovanje. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 10. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Zapisnik 11. izredne seje. Tudi tu pripomb nisem prejel. Predlagam, da preidemo na glasovanje. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 11. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, in sicer POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti 29. 6. ste na klop prejeli vprašanje Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja. Kolega Otoničar ali želite dodatno obrazložitev? Izvolite.
VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Ta problematika okoli seminarjev za občine se ponavlja v bistvu že odkar Slovenija obstaja. Ti seminarji zelo obremenjujejo proračune občin. Na teh seminarjih predavajo državni uslužbenci, visoki funkcionarji. Prav bi bilo, da država ali Ministrstvo za javno upravo prevzame organizacijo teh seminarjev, ker zahtevajo od občin, da so seznanjeni s temi predpisi in zakoni, katere sprejema Državni zbor. Mislim, da bi to vprašanje moralo tudi spodbuditi Ministrstvo za javno upravo, da ono to organizira, ne pa privat firme, katere zelo drago zaračunavajo te seminarje. S tem bi tudi prihranili denar in čas občinam. Ker izhajam iz lokalnih interesov mislim, da je to vprašanje spodbuda da država razmišlja o racionalizaciji vseh postopkov. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja prouči in na njih odgovori. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (25 članov.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prejeli ste vprašanje Vincenca Otoničarja v zvezi z razrešitvijo prostorske problematike Društva France Prešeren v Skopju. Kolega Otoničar želite dodatno obrazložiti? Prosim.
VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Ob nedavnem obisku Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v sobranju smo se srečali tudi s Slovenci, ki živijo v Makedoniji, konkretno z Društvom France Prešeren, katero je zelo dejavno na kulturnem področju, športnem področju in pa ne nazadnje tudi na vseh področjih, katere združuje to društvo Slovencev v Makedoniji. To društvo nam je predstavilo vso dejavnost. Moram reči, da si to društvo zelo prizadeva s svojimi aktivnostmi na vseh področjih. Problem tega društva pa so prostori.
Imajo zelo slabe prostore, premajhne prostore, tako da ne morejo vso dejavnost opravljati v teh prostorih. Ne morajo zagotoviti svojim članom knjižnice, kateri imajo bogato knjižnico, to, da ne morejo knjižno zbirko, ne moremo pa to knjižno zbirko postaviti svojim članom. Pevski zbor se je povečal že na 40 članov, tako da nimajo niti pogojev v teh prostorih, da vadijo za nastope. Predvsem morajo vaditi, ker so zelo povezani z drugimi društvi in pa tudi nastopajo v tujini. Tako, da problem tega društva so res prostori. Mi smo tudi, ko smo imeli v .../Nerazumljivo./... zaprosili za pomoč, da pomaga temu društvu najti ustrezne prostore. Seveda prostori v samem Skopju bi se najbrž našli, ampak moram reči, da čeprav Makedonija ni še v Evropski uniji, da imajo kar evropske cene glede najema teh prostorov. Zato bi bilo potrebno, da se tudi država Slovenija vključi v razreševanje teh prostorov, najti te prostore in pomaga sofinancirati. Res je, da v prejšnjih časih so tudi podjetja, katera so prisotna v Makedoniji, pomagala temu društvu. Sedaj glede krize nekoliko manj in ob tej priliki bi pozval tudi predstavnike delodajalcev, kateri imajo nekako svojo dejavnost v Makedoniji, da prisluhnejo temu društvu in pomagajo naprej tako, kot so do sedaj. Zato pozivamo Urad Vlade Republike Slovenije, da se vključi v problematiko reševanja teh prostorov. Seveda pa bo tudi naša komisija, od katere smo dobili nekako zagotovila, da nam bodo pomagalo .../Nerazumljivo./... se najdejo ustrezni prostori za rešitev te problematike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Kolega Lampret.
JERNEJ LAMPRET: Zdi se mi, da bi bilo to vprašanje potrebno razširiti na vse Slovence, ki se hočejo tako ali drugače združevati v državah bivše naše skupne države. Kajti to problematiko dobimo vsepovsod. Jaz poznam Šibenik, poznam Split, poznam Reko, poznam Novi Sad, Niš na primer, kjer se hočejo na nek način organizirati in hočejo postaviti svoje kulturne vrednote na korenine in temeljnih, ki so prej na nek drugačen način kot zdaj, ko so se postavile te naše meje. Zdi se mi, da potem vse odpade na razreševanje teh problemov in velike želje, da ti ljudje sodelujejo na najrazličnejših prireditvah, prav na naših društvih, ki imajo že tako skopo odmerjena sredstva in potem seveda v želji po sodelovanju in na nek način morajo tudi dofinancirati, da preživijo v Sloveniji, seveda, da dajo nek kulturni program ali kaj drugega. Zdi se mi, da bi bilo to potrebno enkrat tudi doreči, tudi z, grdo mogoče rečeno, z zamejskimi Slovenci, da .../Nerazumljivo./... statusa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše mnenje. Seveda to je možno realizirati na način, da bodisi sam v sodelovanju z gospodom Otoničarjem in z našimi strokovnimi službami za prihodnjič pripravite konkretno pobudo v tej smeri. Želi še kdo besedo? Če ne, odločamo seveda o pobudi tako kot je bila podana in obrazložena. Prosim, da prijavite prisotnost. 25.
Kdo je za?
(16 članov.) Kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 29. 6. in na klop, ste prejeli vprašanje Tonija Dragarja, državnega svetnika glede imenovanja občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanja škode ob naravnih nesrečah. Kolega Dragar, želite podati dodatno obrazložitev? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Prosim, da prijavite prisotnost. Prijavljenih je 25.
Kdo je za? (25 članov.)
Tako, da verjetno ni nihče proti. Če pa je ... Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Ponoči smo dobili še pobudo kolega Toneta Peršaka. Delamo noč in dan in sicer pobuda Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za notranje zadeve oziroma Vladi Republike Slovenije in sicer je pobuda naslednja. Da se Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Vlada Republike Slovenije v celoti čim prej odzovejo na vse bolj pogost pojav ustanavljanja neke vrste nelegalnih samskih domov za tuje delavce oziroma izigravanja predpisov o graditvi objektov v prostorskem načrtovanju in predpisov, ki urejajo vprašanje začasnega ali stalnega bivališča, nastanitev ljudi v neprimernih objektih. Kolega Peršak izvolite za dodatno obrazložitev.
ANTON PERŠAK: Hvala. Rad bi samo malo opisal primer, ki ga najbolj poznam. Zato, da ne bo zgledalo kot, da gre za kakšne vrste nestrpnost ali kaj podobnega. Gre za to, da se recimo v eni obrtni industrijski coni, v enem objektu, ki je po svoji namembnosti so poslovni prostori, pisarniški, v nekem trenutku pojavilo čez 30, 40 ljudi, ki vem tem objektu prenočuje, vozijo jih na delo organizatorji teh delavcev z osebnimi avtomobili, kombiji. Ti avtomobili parkirajo po zelenicah in tako naprej. Seveda ta zgodba vzbuja v bližnji okolici zelo konfliktne situacije.
Da gre za nekaj, kar ni niti v skladu z namembnostjo stavbe, niti ni najbrž čisto legalno, govori tudi o tem, da se tam zelo veliko prometa dogaja tudi ponoči, zelo različnega in da se stanovalci neprenehoma zamenjujejo. Da se skupina pripelje, je tam 10 dni, 14 dni, se ta skupina odpelje na drugo lokacijo, pride druga skupina. Ker menda obstoja nek predpis, ki dovoljuje 14-dnevno začasno bivanje nekje. In tako naprej.
Problem, ki je, je pravzaprav v tem, da niti inšpekcije, niti policije pravzaprav se na prijave sosedova ali občine ne odzivajo. Ali pa se odzivajo tako, da pridejo tja, pogledajo, rečejo, saj smo jih opomnili, zahtevali bivališče, na kar so se prijavili na drug naslov v isti ulici, so prijavili te ljudi in take stvari. Potem ena skupina se je preselila v občino Škofljica. Tam ima slučajno, da malo rečem bolj pitoreskno, podžupan dobre veze s policijo in so to v tednu dni rešili in jih ni več tam. Ampak ne gre, kot pravim, za nobeno nestrpnost, ne gre za to, da bi se ljudem preprečevalo bivanje. Čeprav seveda bivanje desetih ljudi v eni sobi najbrž ni ravno primerno. Ampak gre za to, da naj se stvari urejajo legalno in da ti organizatorji, ki očitno posredujejo to delovno silo, priskrbijo tem ljudem človeka vredno in dostojna bivališča. Ne pa pisarniške prostore, opuščene hale in tako naprej. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. K besedi se je prijavil kolega Šuštaršič. Izvolite.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Gospod predsednik, če dovolite, jaz bi se oglasil kot zaključimo glasovanje o tej zadevi, ker ne bom razpravljal o tej temi. Ko zaključimo glasovanje.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ko zaključimo glasovanje o tej temi, je te točke konec.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Ampak jaz bi pa dodatno rad nekaj. Sicer se zavedam, da ni vse po pravilih, ampak, ker je izjemna okoliščina mislim, da je tolerantno lahko.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Jaz bi vas lepo prosil, da če se zadeva nanaša na to vsebino, da prispevate svojo diskusijo. Če je proceduralna, imate seveda možnost, če je proceduralna vam dam besedo. Če bi pa govoril o neki drugi temi pa sami veste gospod Šuštaršič, da vas moram prositi, da se držimo Poslovnika.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Samo jaz bi vseeno prosil izjemo. Pa dajmo reči, da bo proceduralno. Da smo v formi zadovoljili.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Recimo, da bo proceduralno. Ste olajšal situacijo. Hvala lepa za napoved. Kolega Kovšca se je prijavil. Izvolite.
ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Jaz bi se tukaj navezal na kolega Peršaka in sicer iz nekega drugega vidika. Gre pa v glavnem za isto problematiko oziroma gre za problematiko, ki potem na konec koncev povzroča probleme, ki jih je kolega Peršak poimenoval.
V družbi se že nekaj časa pogovarjamo o tako imenovanih "missing traderjih" in država išče takšne in drugačne načine kako najti možnost, da se te "missing traderje" ustavi. Medtem je izostala neka percepcija "missing traderjev" na širšem področju. Ne samo kot trgovcu z avtomobili, pač pa tudi kot trgovcu z delom in delovnimi razmerji. To zadevno bi rad opozoril, da sem kot predsednik območne obrtne zbornice leta 2005 v septembru mesecu osebno prijavil nekaj takih subjektov, ki so na črno zaposlovali delavce, funkcionirali brez dejanskega sedeža in se nasploh obnašali ne v skladu z zakonodajo, veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Od tu imam odgovor inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je, samo hočem ilustrirati koliko je ta problematika stara in globoka. V februarju leta 2006 je bilo samo na šestih lokacijah registrirano 611 poslovnih subjektov, pravnih oseb, ki so poslovale, ne da bi dejansko tam imele sedež, ne da bi vedeli kar koli o njihovih zaposlenih, niti o njihovi realni dejavnosti. .../Nerazumljivo./... ste iz tega dopisa inšpektorata, gre pretežno za tuje delodajalce in večina je priglasila fektivne sedeže poslovanja, kar na pregledanih lokacijah ni bilo znakov opravljanja dejavnosti ali pa znakov poslovanja. Tudi inšpektorat je takrat ugotovil, da lahko tujec z osebnih delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let ali pa za nedoločen čas oziroma azilant, tujec, ki je zaprosil za politično zaščito, v Sloveniji se lahko celo vpiše v evidenco brezposelnih oseb in to so primeri, kjer se tudi sam poskušam izogniti konotaciji tujec ali kdorkoli, ampak predvsem so tujci tisti, ki ta inštitut zlorabljajo. Dejstvo, da ima v Republiki Sloveniji lahko vsakdo priglašen fiktivni sedež poslovanj, pridobi osebno delovno dovoljenje, se prijavi v zavarovanje, ne plačuje nikakršnih prispevkov, nato pa ima celo možnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. To dejstvo kaže, da so spremembe zakonodaje na področju delovanja samostojnih podjetnikov več kot potrebne. To je izjava mag. Boruta Brezovarja, glavnega inšpektorja za delo in sicer datira v leto 2006.
Bolj kot vse to, kar sem naštel, je pa pomenljiv še tale odstavek. Z namenom reševanja obravnavne problematike smo na sestanku predlagali, da se spremeni zakon o gospodarskih družbah in sicer tako, da bo od samostojnih podjetnikov k priglasitvi v register mogoče zahtevati tudi ustrezna dokazila, vendar na predlog ni bilo ustreznega odziva. Dejansko se zadev od leta 2006 niso premaknile. Zaostrili smo zakonodajo na določenih drugih področjih. Ampak tukaj, kjer se nam bo mogoče pojavila nova socialna bomba pa pravzaprav nismo storili prav veliko. S tem namenom se pridružujem vprašanju kolega Peršaka in bi rad tudi sam v istem smislu zvedel kaj se bo na tem področju ukrenilo.
Govorim pa o tem, da ti delavci oziroma njihov način bivanja ni samo po sebi negativni fenomen, ampak so oni posledica negativnega fenomena poslovanja na črno v tej državi. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Vaše vprašanje se delno dotika vprašanja kot ga je formuliral kolega Peršak. Tako, da zdaj imamo dve možnosti. Prvič, če se kolega Peršak strinja, lahko tematiko, ki ste jo obrazložili v smislu dodatne obrazložitve dodamo njegovemu vprašanju, če se kolega Peršak strinja, v vsakem primeru pa je ta problematika toliko kompleksna in obširna, da bi bilo smotrno zastaviti posebno vprašanje prihodnjič, v tem smislu kot ste kolega svetnik, nastopili. Tako, da sedaj najprej kolega Peršaka sprašujem.
ANTON PERŠAK: Jaz nimam nič proti. Ampak sedaj, jaz bi rad čimprejšnjo reakcijo. Se mi zdi, da bi bilo dobro to artikulirati čisto kot posebno pobudo. Saj tudi jaz dajem v bistvu pobudo, da me ... ministrstvi, tako gradbeno kot v ministrstvu za notranje zadeve svoje, prvič, svoje organe spodbudijo, da bodo delovali, drugič pa, da naj razmislijo ali so potrebne kakšne spremembe zakonodaje. Isto pravzaprav, bi rekel, da bi bilo pametno, da se naredi s tem področjem, ki ga je opisal gospod Kovščca. Sedaj, jaz ne bi rad, da bi sedaj mi to odložili na september, če me razumete, da bi čakali. Predlagam pa, da se enostavno naredi pobuda na to temo.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Se pravi, takole ne, ne bomo več o tem debatirali. Zadeva je vsebinsko tako pomemben, da zahteva posebno pobudo in vas, vam predlagam, kolega Kovščca, da jo oblikujete in jo bomo obravnavali takoj ko bo, ker se svetnik Peršak verjetno pravilno in realno ugotavlja, da bi razširitev te zadeve, še posebej, če bi se našla v obrazložitvi, spremenila akcent in zmanjšala dinamiko realizacije te naloge. Tako da, se priporočam za artikuliranje posebne pobude na to temo.
Prehajamo na odločanje o predlogu. In sicer, na glasovanje dajem predlog, da Državni svet sprejme sklep; Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za notranje zadeve, da na vprašanja odgovorijo. Ugotovimo prisotnost! (24 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Ne more biti proti, ker nas ni nič več prisotnih kot prej.
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor ministrstva za promet... Prosim? Proceduralno. Ampak nisem še zaključil s točko pobude in vprašanja. Izvolite, izvolite, gospod Šuštaršič, da ne bomo predolgo.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Gospod predsednik, jaz se za prijazno in besedo zahvaljujem. Torej ni nobenega dvoma, da jaz osebno podpiram, da tukaj danes zasedamo, tako v Mariboru kot v tej zgodovinski dvorani po imenu generala Maistra. Vendar seveda na drugi strani dejstva, da je dvorana nedostopna. In ker so se štirje možje zelo mučili, da smo jo prinesli gor, sem dolžan tokrat izreči iskreno hvala in seveda tudi v naprej, ker me bodo nosili doli. Ker pa to izrekam pri tej točki dnevnega reda, vljudno prosim, da bi se to štelo v primer in formalni toleranci kot pobudo mestni skupščini Maribor, da osvoji ideje, da izgradi dvigalo, ki bo omogočalo neovirano dostopnost. Seveda naj osvoji idejo, realizira jo pa takrat, ko bodo na razpolago materialna sredstva. To sem hotel povedati, in se mi zdi, da je to utemeljeno iz civilizacijskih predlogov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. To je nedvomno korekten proceduralni predlog. Bi ga lahko sicer že takrat pri tehnikalijah na začetku povedali, ampak ni nič narobe. Hvala.
Torej prehajamo na pregled prejetih odgovor. In sicer prvi, odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana, glede deležev sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin. Prejeli so odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci - Lendava. Potem odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov. Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme. Odgovor Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Draga Ščernjaviča, glede upravljanja in gospodarjenja s počitniškimi kapacitetami. Odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Rastislava Revena glede števila naletov na ljubljanski obvoznici. Odgovor Vlade Republike Slovenije na sklep Državnega sveta v obravnavi Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa. Potem odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov. Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom. To je vse za enkrat. In za vprašanje in pobude na katera nismo prejeli do preteka 30 dnevnega roka odgovorov, posredujemo urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov.
Izvolite, kolega Otoničar, proceduralno.
VINCENC OTONIČAR: Hvala gospod predsednik. Eno moje vprašanje smo preskočili in ga nismo obravnavali. Dohodnina.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Se opravičujem. Hvala za opozorilo, bomo preverili. Se opravičujem, vidim, da budno spremljate. Malce nerodno je napisano oziroma sem nerodno prebral.
Imamo še eno pobudo, in sicer .../Medsebojno dogovarjanje./ Opravičujem se, napaka je nastala, ker tole besedilo tukaj ni čisto popolno in bi vas prosil, kolega Otoničar, če vašo pobudo v zvezi z odmero dohodnine od dohodka iz kmetijstva za leto 2008 obrazložite.
VINCENC OTONIČAR: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Ne vem, mi svetniki imamo tukaj gradivo. Tudi v letošnjem letu se je pokazalo, da nam je Drus kmetom poslal napačno odmero dohodnine in davek iz dohodka iz kmetijstva in gozdarske dejavnosti. Ko smo kmetje opazili to napako smo sprožili vse inštitucije, da se ta napaka popravi. Prišlo je do tega, da smo morali sami kmetje napisati pritožbo Dursu in ker odločba ne zadrži, ..../Nerazumljivo./ smo morali plačati tudi davke. Ti davki so bili v letošnjem letu kar štirikrat višji kot v preteklih letih. Ta situacija se ponavlja že kar nekaj let, čeprav smo tudi pri sprejemanju zakona o dohodnini na to zadevo državni svetniki opozarjali in tudi dali veto. Državni zbor je to zavrnil. Izkazalo se je v praksi, da ima Državni svet pri tej zadevi prav. Zgodila se je tudi druga nevšečnost, da obrtnikom iz dohodninske odločbe niso upoštevali družinske člane. Ko pa so ugotovili, da so naredili napako so poslali nazaj obrazce tem obrtnikom s povratno pošto, tako da so prizadeti samo podpisali in vrnili nazaj te odločbe. Mi se počutimo kot drugorazredni državljani, ker eno napako nekomu so priznali in jo popravili na njihove stroške. Druga napaka, katera se je sprejela kmetom, so morali vse sami popravljati. Zato dajem tudi to vprašanje in odgovor Davčne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za finance zakaj je prišlo do te razlike in kako bodo te zadeve popravili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Otoničar. Mogoče samo še taksativno navedem vprašanja, ki so del vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja, in sicer prvič, kmetje so že morali plačati previsoko odmerjeno dohodnino od dohodka iz kmetijstva za leto 2008 ali bodo dobili preplačilo vrnjeno z obrestmi. Drugič, kdo bo poravnal škodo, ki je kmetom nastala zaradi napačno obračunane dohodnine za leto 2008, kot posledico štetja plačil za OMD v predpisane subvencije za leto 2008. Tretjič, kolikšna škoda je oziroma bo nastala v proračunu Republike Slovenije zaradi kmetom napačno obračunanega davka od kmetijstva in napačno obračunane dohodnine. Četrtič, zakaj je pri popravljanju napak Durs diskriminatorno obravnava kmete in samostojne podjetnike. In petič, ali bo Durs o napaki obvestil vse naslovnike kmete in kmečke organizacije in jim pomagal pri odpravljanju napake, ali bodo le-ti prepuščeni svoji iznajdljivosti.
Želi še kdo razpravljati o predlogu vprašanja kolega Otoničarja? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep, da Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja prouči in nanje odgovori. Prisotnost! (25 članov.)
Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Preden zaključim to točko naj še opozorim, da svetniki, ki morebiti niso zadovoljni z odgovori Vlade ali ministrstev, da podajo pripombe ne te odgovore, ki jih bomo obravnavali.
Kolega Meh.
BORUT MEH: Pazljivo sem prebral ta odgovor svetniku Petru Požunu Vlade, kjer je on vprašal, ali poanta vprašanja je bila, kako bo Vlada vrnila 15,4 milijona evrov v zdravstveni sistem, ki so odtegnjeni zaradi presežkov bolnicah.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ni predvidena debata o odgovorih Vlade na sami seji Državnega sveta. Ampak prosim da, bodisi svetniki, ki so podali pobudo, prejeli odgovor niso z njim zadovoljni, ali pa njihovi kolegi svetniki, tako kot vi v tem primeru, oblikujete za naslednjo sejo oziroma direktno naslovite na nas proteste, zahtevke in jih bomo posredovali Vladi. Hvala za razumevanje. .../Oglašanje iz klopi./ Brez zveze se je pogovarjati o tem, če ni sogovornika tukaj. Dovolite še meni pojasnilo, mi imamo na razpolago tudi druge oblike dela. Če ta enostavna izmenjava mnenj zahteva v vladi odgovor, protest ni zadovoljiva vsebinsko, potem imamo seveda možnost organizirati tematsko, posvet, tiskovno konferenco, zahtevek za udeležbo ministra na seji interesne skupine ali komisije, ta točka ima ta domet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - SKUPNO POROČILO O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2008. Poročilo je bilo objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora, 29. 5. 2009, obravnavala ga je Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Prav tako ste dobil predlog mnenja Državnega sveta. Za morebitne amandmaje vas prosim torej k predlogu mnenja, da jih vložite v pisni obliki. Pri tej točki z vrhovnega tožilstva sodeluje gospod Silvij Šinkovec, ki mu dajem besedo.
SILVIJ ŠINKOVEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani, člani svetniki, državni svetniki in državna svetnica. Dovolite mi, da najprej opravičim državno tožilko, ki ste jo vabili na vašo sejo, ker je v tem trenutku skupaj z njenim namestnikom vrhovnim državnim tožilcem Mirkom Petačnikom službeno odsotni v tujini, zaradi tega me je pooblastila in moram priznati, da mi je v veliko čast, da nekaj poudarkov iz obsežnega poročila vseh organizacijskih oblik državno tožilske službe o opravljenem delu v letu 2008 poudarim sam.
V posebno čast tudi, zaradi tega, ker v mesecu, naj mi bo dovoljena ta drobna osebna pripomba, ker v tem mesecu zaključujem 20 letno tožilsko službo na vrhovnem državnem tožilstvu in prvič predstavljam naše delo pred tako pomembnem zborom. Kot sem že povedal sporočilo obsega, naš vidik opravljenega dela vseh okrožnih državnih tožilstev posebej tudi skupine državnih tožilcev organiziranega kriminala, specializiranega oddelka, oddelkov vrhovnega državnega tožilstva ter slovenskega predstavništva v Eurojustu.
Kaj je tisto, kar menimo, da bi z našega vzornega kot kazalo poudariti tudi na tej seji? Prva stvar. Priliv zadev je bil v primerjavi s prejšnjim letom skoraj enak. Kot pozitivno pa ocenjujemo, da se je izboljšal odstotek odkritih storilcev kaznivih dejanj in da je bilo od teh prijetih ovadb rešeno več kot tri četrtine zadev s tem, da imamo državni tožilci interno dogovorjen rok, da morajo biti zadeve na državnem tožilstvu ne pa tudi dokončno rešene, na državnem tožilstvu rešene do 30 ali največ 90-ih dneh, kar pomeni, da je preostalih 25%, ki tukaj od ../Nerazumljivo./.. nerešene pripadlo v zadnji četrtini ali celo petini tekočega leta.
Morda poudarek, ki iz enega vzornega kota kaže našo uspešnost, odstotek obsodilnih sodb. 79% a hkrati tudi kritična opomba, da je znotraj izrečenih obsodilnih sodb le dalje ko največji odstotek pogojnih 74% in zelo malo denarnih izrečenih kazni. Tožilci tukaj v okviru svojih doktrine imamo dolžnost, da predlagano izrek kazenske sankcije in naši predlogi poskušajo iti v smer spremembe te strukture, ki nedvomno ni ustrezna.
Naslednja stvar, ki bi jo želel poudariti je uporaba alternativnih metod. Na državnem tožilstvu smo bili pobudniki spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki je sedaj zelo, bi rekel, moderne metode poravnavanja uvedla v Kazensko pravo že pred 9-imi leti in čeprav je odstotek iz našega vzornega kota še vedno morda prenizek glede zadev, ki jih rešimo na tak način, vendarle lahko ocenjujemo, da na tak način rešimo za eno manjše okrajno sodišče zadev ne, da bi prišle pred sodišče.
Samokritičen pogled pove, da morda še vedno prevečkrat med številčno bagatelo, ki pa v svoji pojavni obliki vedno zadane tudi konkretnega posameznika in zato za njega ni bagatela v družbenem pogledu pa lahko prevečkrat morda zmanjkuje časa in strokovne moči za reševanje najtežjih zadev. Tukaj je prav gotovo tudi zakonodaja tista, ki bi morda premaknila vizir, kaj je tisto, na kar je treba se strinjati z najtežjimi .. kazenskega pregona in kaj je tisto, kar se morda lahko reši nekje drugje, tudi še odprto.
Poudariti moramo, da prostorske problematike na državnem tožilstvu pravzaprav nimamo in da smo ta vprašanja v preteklih letih, s sodelovanjem vlade in Ministrstva za pravosodje uspešno reševali. Izjema je morda, vendar nekritična, še Novo mesto. Pri kadrovski problematiki pa bi se rad izognil vsesplošnemu poudarjanju, da nas je vedno premalo, ker menim, da bi ob primerjavi števila sodniških mest in tožilskih mest, seveda kazalo opustiti neposredno primerjavo, ker ima tožilski posel še poleg zastopanja pred sodišči, nedvomno še precejšnjo vlogo v predkazenskem postopku, vendar menim, da bi skupaj z Ministrstvom za pravosodje lahko marsikatero trenutno kadrovsko zagato, ki se kaže v prevelikem številu obravnav in težjem zastopanju, pokrivanju teh obravnav s strani tožilstva, lahko reševali tudi znotraj sodne uprave z večjo koordinacijo in organiziranostjo pri načrtovanju glavnih obravnav.
Želel bi vas spomniti še na to, da je to leto o katerem kritično pregledujete naše delo, bilo tudi prvo leto delovanja specializiranega oddelka. To je oddelka, ki je pristojen - krajevno in stvarno - za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili in drugih oseb, ki imajo takšna pooblastila. In če mi dovolite, da vas spomnim, gre za realizacijo tistega manjka v prejšnji zakonodaji v posledici katere smo dobili dve obsodilni odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice - zadeva Šelih in zadeva .../Nerazumljivo./... kjer je bil eden glavnih očitkov, da je treba odločanje v tistih primerih, ko so neposredno udeleženi tisti, ki bi morali varovati pravice, prenesti iz njihovega sektorja. Se pravi od policije neposredno.
Morda za zaključek še to, da nas v letu, ki ga je morda navzven razburkala problematika Kazenskega zakonika in njegove ne (možne) uporabe ali uporabe, nas v tem smislu ni obremenjevalo, ker smo razumeli zakonodajalčevo pravico, da sprejme predpis da sprejme predpis, in našo dolžnost, da ga, kot vse ostale tudi tako, kot je sprejet poskušamo v vsakdanjem delu udejanjiti.
Zahvaljujem se vam za besedo v imenu 174 državnih tožilcev na vseh stopnjah in 20 pomočnikov državnih tožilcev in še 180 državno-tožilskega osebja, ki smo to, kar imate danes na mizi poskušali čim boljše opraviti v letu 2008.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Šinkovec.
Poročilo je obravnavala naša Komisija za državno ureditev. Gospod predsednik Vnučec, želite besedo?
Izvolite.
BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo.
Jaz bi samo na kratko. Poročilo ste dobili. Komisija je soglasno podprla to poročilo državnih tožilcev in jih je pozitivno ocenila.
Bi pa, kot je tudi gospod s tožilstva na koncu navedel, komisija še posej opozarja na to, da se še pred kratkim sprejeti zakon s tega področja, citiran Kazenski zakonik, še vedno spreminja in dopolnjuje, kar pa nakazuje na spreminjanje pravil in s tem v zvezi komisija poudarja, da je treba zagotavljati ukrepe, ki bodo varovali standard pravic, tistih na katere se to nanaša. In na kratko bi bilo to vse.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Vnučec.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo od kolegov svetnikov diskutirati? Če ne... Prosim?
Ja, kolega Golob, izvolite.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Jaz bi gospodu Šinkovcu postavil sledeče vprašanje. Kako komentirati oceno javnosti o delu tožilstev in sodišč po eni strani, po drugi strani pa prikazovanje dela tožilstev s strani medijev. Kajti v enem letu smo doživeli dva ekstrema. Po eni strani pompozne aretacije, po drugi strani pa nerealizirane obtožbe, ki naj bi sledile tem aretacijam. Zdaj, eno ali drugo ne štima. Ali so bile aretacije brez veze ali pa tožilstvo ne dela tistega ali ne uspe narediti tistega za kar je poklicano.
Prosim, če nam lahko to komentirate, ob teh dogodkih, ki jih dnevno spremljamo v sredstvih javnega obveščanja.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Samo trenutek. Besedo ima kolega Mihelčič.
JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Moram reči, da sem bil tudi na seji Komisije za državno ureditev, ki je poročilo o delu državnih tožilcev obravnavala in sem ga tudi podprl. Čeprav, dobro, poročilo je napisano pač suhoparno in v pravniškem jeziku. Mi vemo, da se je v letu 2008 z delom javnih tožilcev marsikaj dogajalo in da so tudi precej medijsko nastopali. In včasih sem to nastopanje odobravala, večinoma pa ne. Ampak dobro, stisnil sem zobe in to podprl. Sta se pa vmes zgodila dva dogodka, na podlagi katerih pa čutim potrebo, da se bom danes tudi oglasil, in to je prvi dogovor ki je ta, da je komisija obravnavala tudi delo protikorupcijske komisije in je bila v temu poročilu protikorupcijske komisije tudi en odstavek, ki je govoril o sodelovanju z državnim tožilstvom in na podlagi tega odstavka sem jaz razbral, da bo to sodelovanje otežkočeno in da se sicer s posameznimi tožilci je komisija lahko sodelovala, z večino pa ne, opozorjeno je tudi na odhajanje nekaterih tožilcev zaradi različnih razlogov. No to je bila ena stvar.
Druga stvar je bila pa iz sredstev javnega obveščanja, sem pa včeraj zasledil, da je praktično Finska Slovenijo na nek način blokirala ali pa izrazila zadržek pri našem vstopanju v OECD, tudi na podlagi dela pravosodnega ali pa naših pravosodnih organov. Zdaj, javnost sklepa in jaz tudi, da je to zaradi zadeve Patria. Zdaj, glede na to, da je bila ta zadeva zlorabljena iz različnih strani bi jaz pričakoval vsaj kakšno pojasnilo. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Mihelčič. Preden dam besedo želi še kdo od svetnikov izraziti kakšno vprašanje? Če ne, izvolite gospod Šinkovec.
GOSPOD ŠINKOVEC: Torej na prvo vprašanje morda tudi splošno glede javnosti in konkretnih zadev. Tukaj seveda nisem upravičen in tudi v okviru svoje stroke ne morem komentirati tega kar javnost ali drugače prenaša. Jaz mislim, da ima javnost, medij, vedno na razpolago svoje vire informacij in kadar dobimo možnost, da popolnoma pojasnimo svoje stališče to tudi storimo. Mislim, da se državno tožilstvo o očitku, da se pretiran ali sploh pojavlja v medijih kar se tiče aktivnega, prvega koraka, to težko očita. Res pa je, da marsikdaj moramo pojasnjevati in odgovarjati na vprašanja, ki so v konkretnih zadevah postavljena. To poskušamo, mislim da tudi preko naše spletne strani redno odgovarjati.
Glede tega vprašanja kakšen je izplen v javnosti prikazanih aretacij je v vsakem primeru potrebno konkretno pogledati zadevo in ugotavljati v kakšni fazi ta zadeva je. Jaz tukaj, razen tega, da zadeve, ki ste jih, nekateri ste jih nakazila, da niso zaključene, ne morem drugega odgovoriti.
Glede vprašanja v zvezi s Patrio pa mislim, da ste en del odgovora, če se sklicujete na to kar javnost poroča lahko prebrali tudi danes. Tako da, postavljate me v položaj v katerem mislim, da se ne tiče v letu 2008 predvsem pa tudi nisem za to pooblaščen. Komentirati vsakodnevno pisanje ni moja naloga, res pa je da je dokaj nehvaležno kajti tisto kar tožilstvo dobro naredi se konča dobro na sodišču. Kar po očitku slabo naredi je seveda slabo narejeno na našem dvorišču. Ampak ta del odgovornosti sprejemamo, hkrati pa poudarjamo, da je od, bom zelo pogojno rekel, izpostavljenega dogodka, ki ga nekateri štejejo za afero v javnosti, do ovadbe veliko konkretnega policijskega dela pri odkrivanju in veliko tožilskega dela pri oblikovanju obtožnega akta. Ali se vedno konča tako kot javnost pričakuje je pa, to moram reči, odvisno tudi od zbranih dokazov, dejstev in strokovne odločitve. Drugega vam v temu trenutku res ne morem in ne znam odgovoriti. Je pa morda v zvezi s Patrio, Patrio samo to še, ko smo na tožilstvu dobili zadevo jo je začela delati neodvisna tožilka. To izrecno poudarjam, ko smo na tožilstvu dobili zadevo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, to bi vas res lahko razumeli, da so načelno tožilci odvisni če se je začela ena neodvisna, ampak ne, to vzemite malo kot komentar.
Drugi del, drugo vprašanje, če ste toliko prijazni, od kolega Mihelčiča v zvezi s sodelovanjem s protikorupcijsko komisijo.
GOSPOD ŠINKOVEC: Jaz tega dela poročila ne poznam. Če tam piše, da z nekaterimi sodelujejo, z večino pa ne potem je to zelo zaskrbljujoče. Jaz mislim, da temu ni tako. Ovadbe obravnavamo, če jih prejmemo, tako kot vsako drugo ovadbo. In mislim celo narobe, jaz osebno sem v preteklih letih, zlasti na izobraževalnem področju kjer imam še posebne dolžnosti, zelo dobro sodeloval s protikorupcijsko komisijo. Tako da, morda bi bilo potrebno to malo konkretizirati v katerih in kdaj. Od teh triintrideset tisoč zadev so vse rešene tako kot mislimo, da je bilo prav, da smo jih rešili prav gotovo pa pod kritičnim očesom vsakogar in vse javnosti. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Mihelčič.
JOŽE MIHELČIČ: Samo dve besedi še. Hvala za besedo.
Zdaj, tudi mene je zaskrbelo to iz poročila pa me je nekako zbodlo, ker je šlo tako neopazno mimo nas. Recimo komisija piše, da ob tem zaskrbljeno ugotavlja, ker so se začele kazati resne težave pri delovanju slovenskih tožilcev. Pa še naprej, jaz vsega ne bom bral. Recimo mene je tudi to zaskrbelo, ker je to le nek organ, nek protikorupcijski organ in tudi komisija je po mojem prepričanju ali pa naj bi bila neodvisna in je to le ena takšna ocena, ki najbrž zasluži nek odmev, nek odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Ja, dr. Golob, izvolite.
DR. JANVIT GOLOB: Poglejte gospod Šinkovec. Slovenija si trudi biti ena dostojna evropska država z urejenim tožilstvom in sodstvom.
Ali vas lahko vprašam za vašo oceno, če ste jo pripravljeni ali pa če jo lahko daste o stopnji vpliva politike na tožilstvo ocenjeno od 0 do 1 ali pa od 0 do 100%?
GOSPOD ŠINKOVEC: Jaz sem v pravosodju od 1977 leta. Torej v državi za katero je veljalo, da so bili politični pritiski možni in v državi za katero trdimo, da demokratični mehanizmi to preprečujejo in ne dopuščajo. Meni, ampak to jaz govorim za sebe, jaz nobene odločitve nisem sprejel pod nobenim političnim pritiskom. Res pa je, da me nobena politična opcija nikoli ni prav zares marala. Ocena, po mojem tudi glede na to, ker sem sodeloval pri združevanju k Evropski uniji, zlasti na področju svojega segmenta in smo morali izpolniti pogoje je moja ocena, da smo bili zelo dobri in je to .../Nerazumljivo./...
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zdaj...
DR. JANVIT GOLOB: Repliko samo... Gospod Šinkovec vse svetnike oziroma, v temu primeru mene, ki govorim, me zanima vaša osebna izpoved. Vi ste visok državni uradnik in vi odgovarjate za kolektiv, za institucijo. Vprašanje, ki sem vam ga postavil ni bilo mišljeno za vas osebno ampak za institucijo. Lahko govorite seveda, da niste dovolj visok, da nimate kompetenc za takšen odgovor ali pa da ne veste. Ampak vaša osebna izpoved nas pa tukaj ne zanima. Hvala lepa.
GOSPOD ŠINKOVEC: Se opravičujem, narobe razumel... Vas vprašam ste rekel... V redu, ocena na tožilstvu, sprejeta v vašem smislu ni bila. Sem pa prepričan kot, tako kot ste sam rekel, kot visok državni uradnik ali pa funkcionar v tožilstvu, da je ta takšna kot sem rekel.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Mislim, da bi to lahko še potekalo ampak bomo počasi zaključili razpravo.
Na glasovanje dajem predlog mnenja skupnemu poročilu o delu državnih tožilstvu za leto 2008, ki ste ga prejeli na klop. Prosim da prijavite prisotnost. 24 članov.
Kdor je za naj prosim glasuje (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH GROBIŠČIH.
Predlog je bil objavljen v Poročevalcu 16. 6. 2008. Poročalo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je zakonski predlog obravnavala ste prejeli po elektronski pošti 26. 6. in na klop. Prejeli ste tudi predlog sklepa.
Morebitne amandmaje o predlogu mnenja vložite prosim v pisni obliki. Najprej sprašujem torej gospoda Potrča, če želi v imenu predlagateljev zakona podati dodatno obrazložitev?
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik Državnega sveta. Spoštovane svetnice in svetniki, hvala za povabilo. Mislim da je prav da nekaj stavkov uvodoma spregovorim.
Vesel sem, da je pristojna komisija Državnega sveta obravnavala oba zakona in ju podprla in to mi delo olajšuje. Kljub temu je prav poudariti, da gre za dva zakona, ki sta politično bila v zadnjih letih mnogokrat prisotna v javnosti pri čemer mislim da prvi Zakon o vojnih grobiščih mnogo manj kot Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Kljub temu je glede obeh bila želja politike, da bi pri njiju dveh prišlo do čim večje uskladitve besedila in vsebine kar na žalost ni uspelo. Mislim, da ne govorim pol resnice ali neresnice, če rečem, da je pripomb in različnih pogledov k Zakonu o vojnih grobiščih manj ali pa malo ali pa nič, vsaj javno nam niso bile te pripombe sporočene. Odlašalo pa se je s pripravo tega zakona iz razloga, da bi se vplivalo na to, da bi glede obeh vprašanj dosegli neko večje medsebojno uskladitev.
Že, ko je bil Zakon o vojnih grobiščih leta 2003 sprejet so bila predvsem vprašanja ali so oznake na grobiščih posebej po vojni proti pravno, nasilno pobitih oseb ustrezne ali ne, ali je prav, da se vsem umrlim v vojni v Sloveniji postavi skupni spomenik in ali je prav, da se poleg odkrivanja prikritih grobišč in njihovega urejanja na licu mesta omogoči tudi skupna kostnica kamor se dajejo potem spoštljivo ostanki tistih pobitih ali kako drugače iz prikritih grobišč, ki se na licu mesta ne bodo posebej obeležila oziroma posebej ustvarjalo grobišče.
Na ta način so predlagane ustrezne rešitve, mi smo glede nekaterih tehničnih predlogov v poslanskih skupinah sledili predlogom, ki so bili pripravljeni v Vladi, tri so pa politične odločitve za katere vas opozarjam ni prosim na soglasje. Prvo je odločitev, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na slovenskem, s posvetilnim napisom spominske narave, domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt, Zupančič.
Drugo, da se na grobišča po vojni pobitih oseb zapiše napis žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
In tretje, da se na območju spominskega parka Teharje, postavi ustrezna kostnica, kjer se na spoštljiv način poskrbi za posmrtne ostanke oseb, ki se prekopljejo v skladu z določbo 27. oziroma 28. člena tega zakona. Prosim vas, da daste pozitivno mnenje k predlogom. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod poslanec Potrč. Želi besedo poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide?
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Komisija je to temo obravnavala z vso pozornostjo, pravzaprav je nadaljevala delo Državnega sveta, ki je bil tukaj brez dvoma ena prvih institucij, ki je to prenesla iz politične, sploh v politične sfere v strokovno, zgodovinsko, filozofsko in pravno. In Državnemu zboru pravzaprav precej olajšala delo. Oblika, ki jo je Državni zbor predložil, in če bog da, jo bo tudi sprejel, je uravnotežena in naj bi zaključila v pravnem smislu, pa tudi pomagala zaključiti vse to v vsebinskem smislu, je primerna in ji želimo, da se kar najbolje konča in s tem po 64. letih zapre eno precej težko zgodovinsko filozofsko pravno vprašanje na en dostojen način. Mi vam, gospod Potrč, želimo v temu delu veliko uspeha, da to pripeljete do konca. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin. Sicer odpiram razpravo. Želi še kdo spregovoriti? Izvolite, kolega Šuštaršič, imate besedo.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz bi še enkrat izrazil zadovoljstvo, da se je to pomembno vprašanje za nadaljnji ... Slovenije zaprlo. In še posebej pa bi izrazil podporo temu urejanju tudi zaradi tega, ker je vzpostavljena koncenzualnost v pretežnem delu. Mislim, da je to zelo pomembno v iskanju naše slovenske prihodnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Pri tej točki v imenu vlade oziroma Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sodeluje dr. Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča. Dr. Štrovs, želite besedo?
DR. MARKO ŠTROVS: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani člani in članica Državnega sveta! Dovolite, da najprej opravičim našega pristojnega ministra, ki je službeno v tujini in se ni mogel udeležiti tega zasedanja.
Tudi to moram povedati, da vlada še ni obravnavala tega predloga zakona in zato uradnega mnenja vlade še ne morem prenesti. Lahko pa povem samo to, da je v predhodnih medresorskih usklajevanjih ni bilo nobenih pripomb k temu predlogu zakona in vse kaže, da bo deležen podpore na vladi. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Štrovs. Se opravičuje, tukaj smo ravno imeli dilemo. Hvala za pojasnilo. V zvezi s tem predlogom, imamo tukaj predlog amandmaja, in sicer Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki je izrazila stališče, prvič, da interesna skupina podpira predlog mnenja, vendar k mnenju predlaga naslednji amandma, da bi se za petim odstavkom dodal odstavek z besedilom... Kolega Peršak, želite raje vi mogoče obrazložiti še zadevo?
ANTON PERŠAK: Hvala. Gre za zelo preprosto vprašanje. Gre za to, da se pač v zakonu predpisuje besedilo, ki bo na obeležjih in utegne kdo pravno v nekem trenutku postati dlakocepski in reči, ženske oblike pa v zakonu ni. In glede na to, da je sedaj besedilo recimo "padel", skozi padla oziroma padli, ni pa padla, variante, in besedilo je pa, kot pravim predpisano, lahko kdo v nekem trenutku zaplete in mi z amandmajem pravzaprav samo predlagamo Državnemu zboru oziroma Zakonodajno-pravni službi da razmisli ali je smiselno to že z zakonom preprečiti ali ne.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Torej Državni svet skladno s svojimi pristojnostmi ne vlaga direktno amandmajev, ampak tukaj daje svoje mnenje v amandmajskih obliki. Želi kdo razpravljati o predlogu amandmaja? Izvolite, gospod poslanec Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej hvala dr. Janvitu Golobu za prijazne besede in tudi za dve ... iz posveta, ki ga je organiziral Državni svet. Kar zadeva pa pripombe, ki je dana na besedilo, jaz jo sprejemam in bom prenesel na Zakonodajno-pravno službo, da se to oceni, ker uradno smo dolžni predvideti obe spolni rabi v zakonodaji. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Potem takem lahko preidemo na glasovanje.
In sicer bomo najprej glasovali o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (22 prisotnih.)
Kdo je za? (20 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In sedaj prehajamo na glasovanje o mnenju v celoti. In sicer, najprej prosim, prijavite prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (23 prisotnih.)
Kdo je za? (21 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje skupaj z amandmajem Državni svet sprejel.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA - objavljen je bil v Poročevalcu 16. 6. 2008. V imenu Vlade oziroma Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sodeluje gospa Darja Hostnik, vodja sektorja za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ste prejeli. Prav tako predlog sklepa. Najprej sprašujem, gospod poslanec Potrč, če želite besedo? Izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dolžan sem povedati, da na žalost pri Zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne morem izraziti zadovoljstva, da pričakujem veliko podporo vseh poslank in poslancev, lahko pa povem, da ga je vložilo 52 poslank in poslancev iz petih poslanskih skupin, štirih poslanskih skupin koalicije in Slovenske ljudske stranke. Slovenska nacionalna stranka in Slovenska demokratična stranka Slovenije predloga niso sopodpisali in imajo k njemu vsebinske pripombe, ne sicer na enak način naravnane, ampak pripombe pa vsebinsko so oblikovane.
Mi smo se tudi v tem mandatu po tem, ko smo praktično štiri leta v prejšnjem mandatu poskušali uskladiti besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja poskušali v državnem zboru med vsemi strankami dogovoriti za vsebino, ni nam uspelo, zaradi tega se je pet strank odločilo, da zakon kljub temu vloži. Dva razloga sta za tako odločitev.
Prvi. Da imamo že od leta 2006 odločbo ustavnega sodišča, ki terja od nas, da bi morali v enem letu torej do 17. 11. 2007, vemo, da smo krepko prekoračili ta čas sprejeti spremembe in dopolnitve Zakona o žrtvah vojnega nasilja, preko katerih bi približno enake razmere, približno enako uredili. Poleg tega načelnega stališča to praktično pomeni, da bi beguncem, ki jim je bil porušen dom in se v svoj dom, stanovanje, hišo in podobno niso mogli vrniti ali otrokom, ki so jim bili ubiti starši ta pravica priznavala ne samo takrat, kadar je do porušenja doma ali do uboja staršev prišlo s strani agresorjev oziroma okupatorjev Nemcev in njihovih sodelavcev, ampak tudi če so to povzročili Partizani ali zavezniki. To je želja in zahteva Ustavnega sodišča, ker žrtev je potrebno obravnavati kot žrtev ne glede na razloge, kako je do žrtve prišlo posebej, če gre za primer beguncev in otrok in to je ena od rešitev oziroma dve rešitvi, ki jih z zakonom urejamo in ki bi jih morali že do 27. novembra 2007 urediti.
Drugi razlog, zakaj smo se odločili za to je bilo pa dejstvo, da smo skupno ocenili, da ne glede na to, da glede nekaterih vprašanj imamo skupna mnenja vprašanje načina urejanja možnosti pridobiti status in pravice žrtev vojnega nasilja za sodelavce okupatorja bo ostalo vprašanje, glede katerega so razlike med posameznimi parlamentarnimi strankami tolikšne, da se jih ne da premostiti in da nima smisla, da ta izraz uporabim, še naprej poskušati z urejanjem tega vprašanja in z odlašanjem, da uredimo tisto, kar je pa nujno potrebno in glede česa obstoja več ali manj soglasje in to soglasje pomeni glede otrok, ki so jih pobili zavezniki, katerih starše so pobili zavezniki ali Partizani. Glede porušenja doma, hiše, če je do njega prišlo tudi v vojnih operacijah s strani Partizanov in zaveznikov. Tretji primer, da se prisili mobilizirancem v nemško vojsko poleg status prizna tudi renta in sicer enako kot izgnancem. Četrto, da se status in pravice iz zakona prizna tudi tistim italijanskim vojakom, Slovencem, ki so bili po kapitulaciji dalje zajeti od okupatorjev Nemcev in poslani v taborišča, da se tudi tem prizna status žrtev vojnega nasilja.
V razpravah ob zakonu so se pojavila še nekatera vprašanja, ali zagotoviti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja že samo od 15 leta naprej ali od 18 leta. Mi smo predlagali 18 let pa moram povedati, da smo v razpravi z ustreznim pristojnim ministrstvom naleteli na opozorila, da ta rešitev ni najboljša pa bo to najbrž sporočeno. Predlog je bil ravno tako glede beguncev ali pridobijo tisti, ki so bili kot begunci ali sicer v tujini pravico do računanja časa za katerega jim gre renta do vrnitve v domovino ali oziroma tudi na svoj dom, kar je bi rekel ožje in lahko pride do tega, da bi to bila dodatna pravica, tudi tukaj imamo opozorila, dajmo biti previdni, ker to lahko mnogo novih postopkov odpre.
Tretje. Glede na to, da je ustavno sodišče zahtevalo od nas, da bi že z 27. novembrom leta 2007 uredili tiste pravice, ki jih je samo ugotovilo za neustavno urejene smo v prihodnjih določbam menili, da bi bilo prav, da se te pravice uredijo s 1. 1. 2008 pa je tudi tukaj opozorilo, da dajmo v državnem zboru oceniti in predvideti, ali je smotrno te pravice za nazaj urejati, ker se lahko postavi glede na mnoge spremembe, ki so jih ti zakoni doživljali, da se pravice tudi v drugih primerih zahtevajo za nazaj. Podpisnikom zakona je žal, da do polne uskladitve ni med strankami prišlo. Sem pa osebno trdno prepričan, da je bolj prav, da uredimo stvari, ki so ta moment usklajene do te mere in da z njimi ne odlašamo več, ker je bilo odlašanje nekajletno in pravzaprav se lahko druga odprta vprašanja, ki so še vedno aktualna urejajo tudi kasneje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod poslanec Potrč. Želi besedo poročevalec komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide? Dr. Golob, izvolite.
DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. .../Nerazumljivo./... napisano.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo, če želi kdo od državnih svetnikov spregovoriti. Kolega Kovšca najprej, potem pa kolega Zupančič.
ALOJZ KOVŠČA: Hvala lepa za besedo. Jaz bom povedal, da sem zakon na komisiji podprl, ampak sem imel že takrat eno pripombo, ki se mi je zdela precej smiselna in sicer gre za omejitev pravic za tiste otroke, ki so bili rojeni do 15. maja 1945. Tukaj se mi zdi, da sam datum rojstva nekoga ni toliko relevanten, kakor je datum smrti očeta. Ne izhajajo pravice iz rojstva, ampak izhajajo pravice do odškodnine in vse te pravice, ki jih zakon predvideva iz smrti očeta. Se mi zdi, da tisti, ki so rojeni nekaj dni po 15. maju ali pa nekaj mesecev po 15. maju ne spadajo pod okrilje istega zakona, je pa njihov oče isto umrl do 15. maja. Recimo, če imamo dva otroka v družini, eden je bil rojen pred koncem vojne, drug je bil rojen julija meseca recimo, oče je pa padel med vojno, je potem med njima dvema nastane statusna razlika, ki se mi zdi, da ni smiselna in o tem ne bi zaradi tega zakona ustavljal, ampak je pa smiselno tudi o tem razmišljati. Dejstvo je, da je smrt očeta pravzaprav pravni(?) naslov iz katerega pridemo do teh pravic, datum rojstva je pa potem že malo irelevanten, razen v bioloških mejah 9 mesecev od smrti očeta, to se razume. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Samo trenutek. Kolega Kovšca, če želite lahko svoje mnenje v obliki amandmaja na mnenje podatke in ga bomo dali na glasovanje. Kolega Zupančič.
CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz imam tukaj velike pomisleke. Moram reči, da me določene stvari begajo. Bom bolj komentiral zadevo. Prejšnji zakon, zakon mislim, da je iz 1994 leta. Tukaj pravi, žrtve so vsi ti, ki so našteti v drugem odstavku v uvodu in pa njihovi otroci. Mi točno vemo, da po drugi svetovni vojni so nekateri prišli do statusa tudi borca, na podlagi izjav, prič in tako naprej. In so si pridobili ta status, danes so pa upravičenci tudi njihovi otroci. To so pa otroci, ki so rojeni, 1960, 1965, 1970 leta. In jaz danes dvigniti roko ali pa tisti, ki je dvignil 1994 leta, da se bo od naših prispevkov plačevalo za nekoga, ki je dejansko z nasiljem vojne ni imel nobenega opravka, mi je zelo težko. Tudi recimo na koncu koncev, jaz bi to vse podpiral, vsako, ker zakon je močno povezan, ima finančni učinek v proračunu. Govorim tudi o prejšnjem zakonu, tako kot ta, ki je predlagana. Danes recimo sprejemati neke zakone. Jaz sem bil bolj na tisti strani, da se naredi ena revizija. Če bi mi iz naslova žrtev nasilja dobili od agresorja neka sredstva, se jih naj deli po mili volji, kolikor je kdo upravičen in tako naprej. Ampak to bodo plačevali še naši otroci, ki so rojeni 1980, 1990 leta, ki s tem niso dejansko nič imeli in od njihovih prispevkov se bo tukaj nekdo, govorimo o spravi, to je daleč od sprave. To je daleč od sprave, ker dva soseda živita, en ima status, ta ga nima in ta dejansko plačuje v proračun tistemu, ki je bil upravičen, ki bo dobival po zakonu neke ugodnosti. Tukaj se mi zdi, jaz sem bolj na strani tega, da se naredi neki pregled za nazaj revizije in se ustvari v celoti v neki spravi, v neke .../Nerazumljivo./... da ne bomo obremenjevali ljudi, ki s tem niso imeli opravka. Mi moramo le vedeti, da je že 65 let, kar je vojne konec. Danes recimo so stvari za mene zelo, težko se tukaj odločim, pa ne da bi. Jaz sem za izravnavo, se pravi, če je ona stran dobila, naj tudi ta stran dobi, ampak ljudje božji, kdo bo vse to plačeval. Na koncu koncev, jaz mislim, da bi bilo treba stvar celovito enkrat vreči in pretresti, kaj je tukaj prav in kaj je narobe. Še enkrat pravim, jaz ne bom dvignil roke za to, da bo moj otrok plačeval ene zadeve, s katerimi ni imel nič opraviti. Hvala lepa zaenkrat.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. To bo kot obrazložitev glasu, razumem. Želi še kdo razpravljati? Kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Če mislite, da je zaželen kakšen komentar. Slovenska država se je odločila že v letu 1994, da sprejme tako zvane vojne zakone, Zakon o vojaških vojnih invalidih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja in kasneje, dva tri leta kasneje, še zakon o popravi krivic, ki so na nek način zadevale popravo krivic urejanja razmerij za vojni čas. Takšna je bila odločitev politična, ki je vključevala mnogo primerov, za katere se je takrat ocenilo, da jih je mogoče okvalificirati kot dejanja nasilja, ki so imela povzročeno škodo pri posameznikih. To, kar zdaj delamo se samo dopolnjuje za nekatere konkretne primere. Nimamo natančnega pregleda, koliko bo teh oseb, priznam. Vendar skupaj z ministrstvom ocenjujemo, da niti slučajno ne bo približno enako kot je bilo v času, ko smo Zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejemali, ko so predvsem izgnanci predstavljali največjo številko upravičencev do odškodnine oziroma rente. Kar zadeva konkretno vprašanje gospoda Zupančiča - jaz razumem njegovo opozorilo, vendar menim, da v predlogu sprememb in dopolnitev, ki jih zdaj predlagamo ni več aktualno, zaradi tega, ker nove pravice urejamo za manjši krog oseb, na podlagi odločitve Ustavnega sodišča in po nekem skupnem političnem dogovoru, ker smo v letu 1994, ko smo zakon sprejemali nekaj kategorij izpustili.
Kar pa zadeva opozorilo gospoda Kovšce, jaz moram reči, da štejem opozorilo za ustrezno, bomo pogledali, vendar mislim, da ne zadeva bistva problema. Otrok dobi namreč v primeru, če je kot rojen bil njegov oče ali mati ubit v času druge svetovne vojne. Ne gre za to, če je bil oče ubit, da potem njegov otrok dobiva do ne vem kdaj odškodnino, če se je kasneje rodil. Mislim, da je to, kar zadeva očeta tudi malo težje, kar zadeva matere bi mogoče šlo. Ampak, stvari niso tako mišljene in mislim, da jih bomo proučili, vendar ne zadevajo opozorila kakršno je bilo dano.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi kdo od svetnikov razpravljati? Sprašujem predstavnico ministrstva, če želi besedo?
Izvolite.
GOSPA_______: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Moram reči, da je to področje torišče različnih političnih interesov. Tukaj odločba Ustavnega sodišča, ki nas zavezuje k spremembi zakona. Opozoriti moram, da uradnega mnenja vlade še nimamo, ampak načelno lahko rečem samo tako, da podpiramo predlog zakona, ker sledi odločbi Ustavnega sodišča. Pripombe, ki jih usklajujemo, saj je tudi interes, da se ta zadeva pripelje do konca, do realizacije do sprejema zakona.
Mogoče samo toliko.
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog mnenja: K Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, kot ste ga prejeli. Najprej prijavimo prisotnost. Navzočih je 21 svetnikov, za je glasovalo 14, proti nihče.
(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKONODAJNA POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU.
Pobudo Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 24. junija in na klop. Poročilo Komisije za državno ureditev, ki je pobudo obravnavala ste prejeli na klop.
Prosim najprej gospoda Alojza Kovšca, če želi dodatno obrazložiti pobudo.
ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa, predsednik. Zelo na kratko.
Jaz te pobude ne bom še enkrat bral, imate jo pred seboj, obrazložitev tudi. Bistvo vsega, bistvo te pobude je, da ocenjujem, da je vlada v tem iskanju rešitev za omejevanje tega fenomena "missing traderjev" posegla malo pregloboko in preširoko v podjetniško iniciativo. Obstaja cela vrsta zakonov, s katerim izvajanjem, pravilnim in natančnim izvajanjem, bi se dalo to "missing traderstvo" omejiti. In širiti zakonsko represijo na to, da je podjetnik odgovoren za stanje gospodarskega subjekta, ki ga je zapustil, prodal, bil iz njega iztisnjen ali je ta subjekt nehal delovati po kakšni drugi poti in bil izbrisan iz registra, na dve leti, se zdi, tako meni, kot mnogim iz drobnega gospodarstva nesprejemljivo.
S tem se tudi institut družbe z omejeno odgovornostjo bistveno spreminja, in družbenik lahko izven svoje realne in objektivne odgovornosti postane za nekaj, kar se je dogajalo izven njegove moči. Lahko bi naštel kar nekaj primerov, pa naj bo samo eden. Če smo trije družbeniki v gospodarski družbi z enakomernimi solastniškimi deleži, dva s preglasovanjem določita poslovno politiko, s katero se ne strinjam in me iz družbe iztisneta in potem družbo vodita še dve leti po poti, ki je mimo zakona, potem je nemogoče, da bi bil odgovoren za to dogajanje. Država tukaj nalaga dvojno breme. Eno breme je breme odgovornosti, drugo breme pa, če se hočem izogniti tej odgovornosti, da postanem denunciant(?) oziram da ta dva družbenika jaz ovajam namesto, da bi država izkoristila svoje institucije za pregon kaznivih dejanj. Z drugimi besedami, ne zdi se sprejemljivo, da moramo družbeniki igrati policiste. Za to ima država svoje organe. Namen te zakonodajne pobude je sicer spremeniti en sam člen, in to tistega v katerem se odgovornost družbenika vleče čez prenehanje njegovega statusa za dve leti. Jaz apeliram na vas, da to zakonodajno pobudo podprete, ker po eni strani ne nosi nobenih posledic za državni proračun, bistveno pa posega v pravice posameznika, ki družbo tudi v teh kriznih časih lahko odproda in nima vpliva na dogajanje z njo v naslednjih dveh letih.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Kovšca.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ja... Prosim? Kot komisija ja. Samo trenutek. Ja. Prosim, izvoli.
GOSPOD_________: Zelo na kratko.
Komisija ta predlog podpira.
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Še enkrat dajem možnost predstavnikom interesnih skupin. Sicer odpiram razpravo.
Ja, kolega Šuštaršič, izvolite.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz to pobudo izrecno podpiram, ker smatram, da dosedanja ureditev pravzaprav formalnopravno omogoča na področju malega gospodarstva neodgovorno in špekulativno obnašanje. Zato mislim, da je ta pobuda zelo utemeljena in bo prispevala k boljšemu in bolj odgovornemu gospodarjenju.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, mogoče samo kratek komentar. Tisti, ki ste uspeli pogledati današnje Finance ste lahko opazili, da je ta pobuda vzbudila pozornost, ampak da se v Financah čudijo kako to, da Državni svetniki bi spreminjali to zadevo, če pa takrat niso izglasovali veta. Komentar dajem zato, da še enkrat v tem krogu poudarim pomen četrtega branja zakona. Mislim, da nas je veliko svetnikov takrat pri tem predlogu veta tehtalo - ali ustaviti zakon, ki je imel pretežno pozitivno vsebino in to slabost, ki jo bomo zdaj poskušali popraviti, ali zakon spustiti skozi, kar smo tudi naredili, in potem iti naprej z zakonodajno iniciativo. Če pa bi recimo imeli možnost četrtega branja zakona, potem bi lahko že v prvi rundi lahko naredili to zadevo, in bi bil sprejet boljši zakon. To pomeni, mi bi sprejeli veto na en določen člen ali skupino členov zakona. Ta komentar si dovoljujem, kot argument v zvezi s kampanjo, ki jo zdaj peljemo v odnosu do Državnega zbora, da bi najprej na svoji poslovniški komisiji in potem tudi v Državnem zboru vendarle bil sprejet ta predlog Državnega sveta za uvedbo četrtega branja zakona. In to je eden izmed zelo dobrih primerov zakaj bi bilo to racionalno.
Želi še kdo drug besedo? Predstavnika ministrstva ni, zato lahko preidemo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembi zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kot ste ga prejeli. Prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 26 svetnikov, za je glasovalo 26, proti nihče.
(Za je glasovalo 26.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlog zakonodajne iniciative sprejel. .../Medsebojni pogovor./...
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO OBMOČJA MESTNE OBČINE KOPER IN USTANOVITEV OBČIN: DEKANI, ŠKOFIJE, HRVATINI-CREVATINI IN MAREZIGE-ŠMARJE.
Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ste prejeli na klop. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli na klop.
Najprej sprašujem, kot predlagatelja gospoda Borisa Popoviča kolega državnega svetnika, župana mestne občine Koper, če želi besedo?
BORIS POPOVIČ: Mislim, da ni potrebno, glede na to, da smo se na komisiji do potankosti seznanili in da so bili vsi svetniki za tako, da ocenjujem da ni potrebno. Razen, če kdo misli drugače.
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi besedo poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj?
JERNEJ VERBIČ: Hvala.
Moram reči, da se je komisija s podobno zadevo že seznanila in sprejela je dva sklepa. Najprej se je seznanila s predlogom za začetek postopka za spremembo območja mestne občine in tako naprej, in glede na že dosedanja stališča Državnega sveta o rešitvi preoblikovanja območja Mestne občine Koper, glede na sodbo oziroma odločitev Ustavnega sodišča, je komisija podprla predlog za začetek postopka za razdelitev območja mestne občine tako, kot ga je predložil občinski svet in tako, kot je bil predstavljen na seji Komisije za lokalno samoupravo.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, gospod Andrej Čoker? Izvolite.
ANDREJ ČOKER: Hvala gospod predsednik. Če dovolite, bi samo v kratkih besedah predstavil stališče odbora, pravzaprav gradivo, ki ga je odbor sprejel na včerajšnji svoji seji, Vlada ga bo pa obravnavala jutri.
Vlada se v svojem mnenju in predlogu vključuje v postopek za ustanovitev občin v tem mandatu. Prispel je predlog za razdelitev mestne občine na Mestno občino Koper in tri nove občine ter šest predlogov za ustanovitev občin. Vlada se ne opredeljuje do vsakega predloga posebej, temveč v tabelaričnem delu daje pregled izpolnjevanja pogojev za ustanovitev občine, posamezne občine in pa ravno tako v primeru Mestne občine Koper ugotavlja, da so ti pogoji izpolnjeni in da na koncu pa po obrazložitvi, da je danes v Sloveniji 210 občin, da jih polovica ne izpolnjuje zakonskih kriterijev glede števila prebivalcev, da se z ustanavljanjem občin ne krepi položaj lokalne samouprave, da je potrebno izdelati funkcionalno analizo občin, da je potrebno v času, ko Vlada predvideva, tudi predložitev zakonov s področja pokrajinske zakonodaje, vse to dodatno analizirati in na koncu je v predlogu zapisano, da Vlada ne podpira predlogov za ustanovitev novih občin. Tako v primeru Mestne občine Koper, kot tudi v preostalih primerih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne ... Ja. Kolega dr. Golob. Prosim.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Gospod predsednik, mene zelo veseli prisotnost kolega Popoviča na današnji seji Državnega sveta, da je s tem svojim primorskim žarom prišel k nam. Vendar bi rad povedal, da so teme, ki so zanj zanimive, tudi drugače in bi zelo apeliral v smislu solidarnosti z ostalimi svetniki, da se udeležujete sej tudi takrat, ko ni ravno problematika ali vam razhajkajo občino ali ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Še kdo želi besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog Državnega sveta za sprejem predloga za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občine Dekani, Škofije, Hrvatini, Hrvatini, Marezige, Šmarje, kot ste ga prejeli. Ugotavljamo prisotnost. Prosim, da prijavite prisotnost. 26.
Kdo je za?
(16 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlog sprejel.
S tem, spoštovana kolegica, kolegi, gospe in gospodje, zaključujem sejo Državnega sveta, se vam zahvaljujem za sodelovanje in razpravo. Trenutek prosim. Še enkrat bi vam rad osvežil spomin na program in sicer v nadaljevanju smo vabljeni na kosilo, ki bo tukaj na mestni občini. Po kosilu se zberemo na drugi strani parka od občinske zgradbe pri Vinagovi kleti, kjer nas pobere avtobus in odpelje do Koblarjevega zaliva, kjer je predvideno vkrcanje na splav in po kakšni uri splavarjenja se pripeljemo do glavnega odra na Dravi, prejmemo dnevne prepustnice za Lent in po splavarjenju je prosta pot do Vinagove kleti, potem ogled omenjene kleti. Ogled samo vizualno. Hvala lepa.
(Seja je bila končana 1. julija 2009 ob 14.00.)
